Javna uprava misli, da je oznaka beta v redu?
Marjan Kodelja 30. maja 2016 ob 13:55

Beta označba je signal, da gre lahko kaj narobe, saj program ali storitev ni dokončno preizkušena. S tem se izdajatelj elegantno izogne morebitni odgovornosti. Marsikdo od »velikih« je izkoristil to možnost, tudi Google in ostala velika spletna podjetja, nikakor pa ne pričakujemo tega od države. Zato se sprašujem: Zakaj ima prenovljeno spletišče slovenske e-javne uprave po mesecih delovanja še vedno na veliko izpostavljeno oznako »beta različice«?

Decembra lani sem zapisal naslednje:

Ker so bili državni projekti izgradnje elektronskih storitev v preteklosti zastavljeni napačno in naročnik ni postal lastnik izvorne kode, ni preostalo nič drugega, kot da prenovo portala E-uprave zaupajo podjetju SRC. Ta je namreč izgradilo stari portal ter si lastilo izvorno kodo. Projekt prenove je stal okoli milijona in pol evrov in čeprav je v ta znesek vključeno še kaj več, kot zgolj izdelava portala, je še vedno zelo visok. Smo državljani spet preplačali javno storitev? Poleg tega je prenova trajala kar dve leti, na koncu pa so morali hiteti, da ne bi izgubili evropskih sredstev. Izgovori so malodane smešni. »V tem času je prišlo do političnih in organizacijskih sprememb«. Koga »farbajo«? Takšni projekti bi morali neovirano teči neodvisno od politične situacije in neodvisno od organizacijskih sprememb, tudi v hipotetičnem primeru, da država leta ne bi imela vlade s polnimi pristojnostmi.

Morda pa je omenjeni milijon in pol vržen v beta različico, aneksa za dokončanje pa vlada ni sprejela. Naj bo beta, alfa, uporabniški pregled ali kaj tretjega. Državne elektronske javne storitve so prepomembne in dolgotrajno pojavljanje oznake »beta« niti najmanj ne pomaga pri gradnji zaupanja. Toliko bolj, ker ne vem, kdaj bo oznaka sploh umaknjena oziroma portal dokončno razvit! Ali drugače. Država z tistim lepim rumenim okvirjem oglašuje, da je zopet naredila nek “polizdelek” in ga v taki fazi tudi pušča.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki