Ja, internet je enako škodljiv kot alkohol, cigareti in igre na srečo
Matjaž Ropret 22. novembra 2016 ob 13:25

Ako so me že prosili za izjavo o tej temi, bom še tule na kratko povzel, kaj vse je po mojem mnenju narobe s predlaganim »davkom na internet«, ki ga predvideva predlog nove medijske strategije ministrstva za kulturo.

Davek, prispevek, trošarino ali kakor koli že rečemo dajatvi, se po navadi uvaja za nekaj, kar povzroča določeno škodo. V družbi, v naravnem okolju, ogroža zdravje. Recimo na alkohol, cigarete, igre na srečo. Ali pa vsaj v spravlja nekoga ali nekaj v slabši položaj. V kateri od teh kategorij prepoznate internet? Kakšno družbeno škodo povzroča ta tehnologija, storitev? Morda so tradicionalni mediji zaradi njega v slabšem položaju, ampak strategija sploh ne govori o tem. Govori o »uvedbi obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine.« Torej, internet uničuje informativne vsebine? Rekel bi, da je kvečjemu nasprotno. Količina informativnih vsebin se je povečala. In z njimi je lažje doseči večje število ljudi kot kdaj koli prej. Dokaz za to je navsezadnje tudi Tehnozvezdje. In če na ministrstvu menijo, da je internet kriv za upad informativnih vsebin na drugih platformah, bi to morali jasno zapisati, podkrepiti s kakšnimi podatki in tudi povedati, kakšne informativne vsebine naj bi spodbujali oz. subvencionirali.

Dostop do interneta je že tako ali tako obdavčen. Po višji, 22-odstotni stopnji. Ne pozabimo, ena od vlad je to stopnjo povišala z 20 na 22 odstotkov in že takrat so se telekomunikacijske storitve podražile. Tako bi bilo tudi z novim »prispevkom«. Operaterji bi ga mirno prevalili na naročnike. Že tako dostop do interneta, sploh hitrega in sploh zunaj t. i. trojčkov v Sloveniji ni ravno poceni. Mobilna telefonija mogoče je, dostop do interneta pa ni. Še dodatna vsesplošna podražitev ne bi prav nič prispevala k razširjenosti in dostopnosti deficitarnih vsebin.

Zelo megleno, poleg ciljev, namenov in vzrokov za tako dajatev, je tudi samo razdeljevanje denarja. Kdo bi ga delil? Po kakšnih kriterijih? Kdo bi se lahko prijavil? Kako bi se potem preverjalo, da so s temi evri nastale prave informativne vsebine in da so dosegle namen iz strategije? Vse skupaj se bere kot še en poskus zbrati lepo vsotico denarja in razdeliti prijateljskim prijaviteljem na razpise. Vemo, kdo so. Razni zavodi in instituti, ki že leta prodajajo meglo in skrbijo predvsem za samopromocijo, o tako problematičnih predlogih, kot je ta strategija, pa običajno ne črhnejo.

Že večkrat so krožile ideje, da bi uporabniki interneta plačevali tako ali drugačne prispevke. Na piratstvo. Pa na množično razpošiljanje e-pošte. Zdaj kar na priključke zaradi informativnih vsebin. Vse te ideje, tudi če izgledajo plemenite, so v praksi skrajno problematične, uporabnike obravnavajo pavšalno, ne glede na to, kako internet in spletne storitve dejansko uporabljajo. In če bi te prispevke uvedli, bi morali nehati preganjati pirate, nehati zaračunavati za novice, itd

Za konec pa. Kako naj resno jemljemo pisce strategije, ki jim niso jasni niti osnovni pojmi? Ki ne ločijo med internetom in spletom. Govorijo o  »dostopu do svetovnega spleta« in »imetnikih spletnih priključkov« in se očitno niti ne zavedajo, da izpadejo popolni analfabeti. Če slučajno berejo tole, jim lahko na kratko pojasnim, da je svetovni splet storitev, ki teče na internetu in do katere dostopamo s spletnim brskalnikom. »Pokritost s spletnim dostopom« je nesmisel. Dostop do spleta ima vsak računalnik ali pametni (pa tudi manj pametni) telefon z nameščenim brskalnikom. Če je le priključen v internet. Torej mora imeti internetni, ne spletni priključek. Ali žično ali brezžično povezavo v omrežje enega od ponudnikov dostopa do interneta. Medtem ko se eno ministrstvo hvali, kakšne temelje za napredne digitalne storitve in zmogljivo infrastrukturo gradi, drugo ne pozna osnovnega delovanja omrežij in digitalnih storitev. Bi pa nanje nalepilo davek. Že samo iz tega je opazno nerazumevanje na vseh nivojih.

***

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja