Intel ob rahlem napredku ponavlja star trik z več jedri
Matjaž Ropret 21. avgusta 2017 ob 22:42

Do nedavnega največji svetovni proizvajalec procesorjev, ki je zdaj zaradi korejske (telefonske) konkurence padel na drugo mesto, je prej, kot smo pričakovali, napovedal osmo generacijo procesorjev Core. Še toliko bolj, ker je Intel komaj lani jeseni splovil sedmo generacijo (Kaby Lake) in jo do konca popolnil šele v prvih mesecih letošnjega leta. Toda letos se je ne samo zbudil, ampak prvič v tem stoletju resno zapretil AMD, kar je velikana iz Santa Clare zaskrbelo in je moral odreagirati.

Že nekaj časa je sicer jasno, da je Intel opustil svojo dolgotrajno prakso tik-tak, pri kateri je najprej zamenjal proizvodni proces (litografijo), nato pa se osredotočil na izboljšanje jedra. Na 14-nm proizvodni proces (z 22 nm) je prešel s peto generacijo (Broadwell), tej je sledil izboljšani (a v praksi hroščati) Skylake, sedma generacija bi morala že preiti na 10 nanometrov, pa je ostala pri 14-ih. In med Kaby Lake in Cannon Lake, ki naj bi končno prinesel novo litografijo, je Intel že lani vrinil Coffee Lake, zdaj pa še eno dodatno generacijo. Ker nikoli ne more biti dovolj zmede pri njegovi nomenklaturi.

Ob tem je eden od direktorjev v korporaciji Gregory Bryant zapisal, da ga hitrost inovacij v tehnološkem sektorju vedno znova preseneča. »Še pred petimi leti je bil ‘tanek’ prenosnik debel več kot 20 mm, vsebine 4K so se šele začele pojavljati in Oculus je bil še na Kickstarterju.« Kar je le delno res, saj so bili že takrat Macbook Air in konkurenti podobno tanki kot danes, 4K pa je mogoče res šele začenjal svoj vzpon, a je bil ta potem zelo hiter. Nakar pride glavna piarovska cvetka v Bryantovem zapisu:

Dejstvo, da mnogi danes ne morejo uživati v vsebinah z izjemno jasnostjo, ker imajo računalnike stare pet let ali več, nas je vodilo k temu, da smo se s procesorji osme generacije Core pomaknili do skrajnih meja.

V resnici je Intel prej storil tisto, kar smo od njega že dolgo pričakovali in v kar ga je delno prisilil AMD. Malce je izboljšal samo zasnovo in proizvodnjo procesorjev, s čimer je dosegel za približno desetodstotno pohitritev. Glavnino skupnega, po navedbah podjetja 40-odstotnega dviga hitrosti v primerjavi s čipi sedme generacije, pa je dosegel z dodajanjem jeder. Vsi štirje danes predstavljeni procesorji so štirijedrni z osmimi programskimi nitmi, medtem ko so bili predhodniki dvojedrni in štirinitni. Grafični del (prej HD620, po novem UHD620) je ostal enak.

V pomagalniku za nakup prenosnika sem pojasnil Intelovo procesorsko poimenovanje in kako se primerjajo glavni čipi iz skupine U, ki so namenjeni pretežno tankim in lahkim prenosnikom, najdemo pa jih pravzaprav v večini modelov, namenjenih domačim uporabnikom. Razen cenejših, v katerih so manj zmogljivi pentiumi, celeroni in atomi, seveda. Prvi štirje iz osme generacije so prav iz družine U, kar je po svoje zanimivo, saj AMD doslej sploh še ni predstavil procesorjev Ryzen za prenosnike. Dva sta i5, dva pa i7. Tako i5-8250U in i5-8350U zamenjujeta i5-7200U in i5-7300U, i7-8550U in i7-8650U pa sta naslednika i7-7500U in i7-7600U. Poleg števila jeder je glavna razlika v frekvenci delovanja. Osnovna je namreč tokrat izrazito nižja, od 1,6 do 1,9 GHZ (glede na model procesorja se poviša za 100 MHz), v turbo načinu pa gre od 3,4 pri najmanj zmogljivem i5 do 4,2 pri najhitrejšem i7. Da je osnova nižja, je logično, saj bi štiri jedra pri 2,5 ali 2,7 GHz, kakršen takt imata 7200U in 7500U, preveč segrevala silicij in bi se izgubila energijska učinkovitost, ki je menda na podobni ravni kot pri predhodnikih. Lahko pa bi to pomenilo, da bi v določenih primerih, če program ne zna dobro izkoriščati večjedrnosti in večnitnosti novi računalniki delovali celo počasneje od starih.

Prve primerke prenosnikov z osmo generacije procesorjev naj bi sicer ugledali septembra. Nedvomno jih bo precej na prihajajočem sejmu IFA v Berlinu, kamor se odpravljamo prihodnji teden. Zelo verjetno pa bodo v Sloveniji računalniki s temi čipi v prodajo bližje božiču in potem po novem letu.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja