Huami Amazfit Pace: Zanimiva vmesna izbira
Matjaž Ropret 14. oktobra 2017 ob 11:54

Pametne ure so še vedno v iskanju prave identitete. Proizvajalci se ukvarjajo s premislekom, katere lastnosti so najbolj pomembne in privlačne za kupce, vse bolj te naprave potiskajo v zdravstvene vode in približujejo doslej ločeni kategoriji športnih ur, ki pa tudi dobivajo »pametne« funkcionalnosti, in se tako polji vedno bolj združujeta. Potrošniki pa se pogosto ob pogledu na dokaj drage izdelke Appla, Samsunga in ostalih znamk iz prve lige na eni ter poceni kitajsko plastiko na drugi strani ne odločijo za nič in se preprosto še naprej zanašajo izključno na svoj pametni telefon. Ure Huami Amazfit, ki jim pogosto zaradi vpletenosti Xiaomija v lastništvu podjetje pritikajo še to oznako, so ravno nekje vmes in zato v predstavitvenem materialu izgledajo kot zanimiva možnost. Kaj pa od blizu? Ogledal sem si model Pace, ta mi je z okroglo obliko bližje od pravokotne izvedbe, ki je tudi na voljo. In obenem ne deluje kot klon jabolčne ure.

Rdeča podlaga paščka malo pridoda k atraktivnosti.

Amazfit Pace na fotografijah izgleda precej dobro. Ima okrogel zaslon, na dnu rahlo odsekan, manj opazno kot nekoč prvi Moto 360, ki ga obdaja svetleč rob. Tega je mogoče označiti za atraktivnega, lahko pa tudi za rahlo cenenega. Ura je kajpak plastična, a zato lahka in nevsiljiva. Pašček je iz gumirane plastike, malce slabše kot pri samsungih in huaweijih, a vseeno čisto prijetne. Brez kakšnega truda se ga da zamenjati. Ura se polni na nekakšnem podstavku, v katerega je treba vtakniti kabel micro USB. Energija gre čez nožice, ne induktivno kot pri večini dražjih ur. V živo torej reč vsaj delno izdaja cenejše in kitajsko poreklo, vseeno pa deluje dovolj dobro, da je lahko na roki tudi sicer, ne samo med vadbo. Kdor kaj da na modo in slog, si bo vsaj za določene priložnosti privoščil kaj švicarskega ali japonskega.

Kakšna pa je sploh namembnost te ure? Kot marsikatera v zadnjem letu ali dveh kombinira pametne funkcionalnosti in spremljanje vadbe. Ni osnovana na sistemu Android Wear in niti ni tako zelo pametna, če to definiramo kot možnost nalaganja aplikacij. Na voljo so samo tiste, ki so že prednaložene. To pa so vremenska napoved, rekreacija, glasba, alarm, kompas, štoparica in še peščica drugih. Na uro prihajajo še obvestila s povezanega telefona. Bolj zanimivo pa je tisto, kar omogoča njena strojna zasnova. Poleg obveznih bluetootha in wifi-ja ima vgrajen sprejemnik GPS, merilnik srčnega utripa in par gigabajtov prostora za glasbo, je pa tudi vodotesna po standardu IP67, kar pomeni, da je lahko do pol ure v največ meter globoki vodi. Zaslon pa je najbolj zanimiv in po svoje hecen hardverski vidik. Je barven in kar odziven, ko se zbudi, kar se včasih ne zgodi ob prvem dvojnem trepljaju, čeprav se zdi situacija glede tega izboljšala po zadnji nadgradnji. Grafična podoba je všečna, se pa vidi, da ločljivost ni ravno visoka. In zadeva se obnaša podobno kot e-črnilo. Znotraj ni posebej svetla, tudi z osvetlitvijo ne, najbolje je vidna zunaj na soncu, kar je odlično za tek ali kolesarjenje.

V tej vlogi se Pace tudi najbolje izkaže. Poleg tega, da se na zaslon dobro vidi, ima zelo dobro trajanje baterije. Zato je fina popotnica za daljše športne dneve. Vsi ključni podatki so prikazani, trojica dovolj pregledno že na glavnem zaslonu, možno pa se je tudi pomikati navzdol za dodatne informacije. Po dvotrepljaju, kar ni najbolj priročen način, ampak tako pač je. Pogrešam le številčne podatke o višini, to polje v končnem poročilu o vadbi ostaja prazno, čeprav graf je. Nadgradnja, ki je prispela tik pred objavo tega testa, obljublja izboljšanje glede tega. Sicer pa ura in aplikacija na telefonu izrišeta zemljevid ter grafe hitrosti, srčnega utripa in vzpenjanja ali spuščanja. Od aktivnosti so na voljo tek, kolesarjenje, hoja, vadba na eliptičnem trenažerju. Podatke je mogoče deliti s Stravo, z drugimi platformami (Google fit, Endomondo, Runtastic, …) pa ne. Glasba na povezane brezžične slušalke prehaja brez težav, ne more pa uporabnik kaj dosti izbirati. Pesmi se predvajajo naključno, lahko zgolj preskakuješ naprej ali nazaj – s tipkami na slušalkah ali na zaslonu ure, za kar pa je treba najprej s prstom potegniti v levo, da se prikaže pravi zaslon.

Kilometri so zelo blizu tem, kot jih nameri tudi Polarjeva športna ura, zato upam trditi, da so točni. Za srčni utrip pa tega ne bom razglasil, ker nimam referenčne naprave za primerjavo. A vsaj za orientacijo so tudi te informacije verjetno dovolj dobre. Merjenje z GPS-om in hkratno modrozobo pretakanja muzike posrka približno petino baterijske zaloge na uro. Samo GPS z zvočno spremljavo iz okolice porabo zmanjša na približno tretjino, kar pomeni, da bi bilo baterije zlahka dovolj za vsaj deset ur. Drugače povedano, noben maraton, dolga kolesarska tura ali hribolazenje ne bi smel biti problem. In tega ni mogoče trditi za čisto vsako satelitsko podprto uro, četudi običajno dosegajo najmanj pet ali šest ur med vadbo.

Med vsakodnevno nošnjo so poleg preverjanja obvestil lahko zanimive številke srčnega utripa, ki ga ura meri vsake toliko časa, vremenski podatki, mogoče graf spanja, če nameravaš uro nositi tudi ponoči. Sam je ne, zato ta razdelek pri meni ostaja prazen. Na voljo je nekaj različnih podob številčnice (»obrazov«), določene so kar posrečene, je pa vseeno nabor precej manjši kot pri Samsungu ali sistemu Android Wear. Sama uporaba in navigacija po sistemu je dovolj preprosta, vse pa temelji na dotikanju zaslona. Poteg v desno odpre izbiranje športa za začetek vadbe. V levo od domačega zaslona pa so druge aplikacije. Nato dotik zaslona dejansko odpre aplikacijo in z vlečenjem prsta v levo ali navzgor se prikazujejo dodatne informacije znotraj njih, poteg v desno pa aplikacijo »zapre«. Za hiter skok nazaj na domači zaslon ima ura še eno in edino fizično tipko. Poteg od vrha zaslona navzdol prikaže komandni meni, kjer je mogoče priti v nastavitve, vključiti letalski način, spremeniti svetlost zaslona in si ogledati trenutno vreme. Poteg od spodnjega roba navzgor pa odpre obvestila. Kakšen vrtljiv obroč ali gumb bi prišel prav, a vse skupaj niti ni napačno in deluje.

Tak je pravzaprav vtis za uro v splošnem. Je presenetljivo spodobna. Omogoča več kot polarji ali garmini za podobno ceno in je bistveno cenejša od vstopnih modelov Android Wear priznanih znamk. Res je, ni pretirano fleksibilna in ne najhitrejša, rekreacijski podatki so bolj osnovni, ampak to niti ni pretirano pomembno. Med rekreacijo svoje delo opravlja zgledno, obvestila prikazuje, glasbo predvaja, baterija zdrži več dni. Kaj bi se ji dalo zameriti, ampak že pri 130 evrih, kolikor Amazfit Pace stane običajno, to ne bi bilo najbolj pošteno. Kadar je v akciji in jo je mogoče dobiti za stotaka, pa je že prav mikavna.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja