Hrvaška Noa mobile poskuša s svojimi telefoni prodreti tudi čez mejo
Matjaž Ropret 9. marca 2017 ob 21:01

Racionalen pogled vstopu na trg pametnih telefonov zagotovo ne more pripisati statusa pametne poslovne poteze. Večino dobička v tej panogi, po zadnjih podatkih 79 odstotkov, pobere Apple. Samsungu gre večina ostalega, 14,6 odstotkov. Huaweiju odpade 1,6 odstotka, še dvema kitajskima znamkama Oppu in Vivu pa odstotek in pol ter 1,3 odstotka. Vsi ostali s proizvajanjem in prodajanjem pametnih telefonov ustvarjajo izgubo. Pa se vseeno mnogi spuščajo na to minsko polje, od velikih koncernov, ki marsikaj razvijajo in izdelujejo sami (LG, Sony), do majhnih podjetij, ki se naslanjajo na kitajske referenčne proizvajalce in se tako pretežno ukvarjajo z znamko in podobo. Računajo namreč, da pohajanje sape nekaterim uveljavljenim ponudnikom, kot sta HTC ali Sony, odpira prostor za nove igralce. Med takimi je hrvaška družba Hangar18 z znamko Noa mobile.

H10le

Telefoni Noa so na hrvaškem trgu prisotni že približno pet let in so si v tem času po podatkih predstavnikov omenjenega podjetja izborili 15-odstotni tržni delež. Prisotni so v 14 državah, počasi začenjajo tudi svojo pot v Sloveniji, uvažati jih je začelo podjetje Emonagram. Snovalci Noe so prepričani, da so njihovi telefoni lahko drugačni, tako po izgledu kot po vsebini. Čeprav to ni nujno res.

Njihov najnovejši paradni izdelek H10le ima tako dvojni fotoaparat, kot že izhodiščni model H10, a tanjše kovinsko ohišje v rdeči (pa tudi črni, če komu kričeča rdečica ni po godu) barvi. Predvsem pa stavijo na cenovno konkurenčnost, saj se bo ta telefon z desetjedrnim procesorjem in 5,5-palčnim zaslonom polne visoke ločljivosti prodajal za približno 400 evrov. Izkoristiti želijo dejstvo, da se počasi veča delež kupcev telefonov v prosti prodaji. A na Hrvaškem so prisotni tudi pri operaterjih, drugače seveda ne bi prišli do omenjenega tržnega deleža.

Podobno kot kitajske znamke se tudi Noa mobile zateka k strategiji preplavljanja trgi z obilico različnih modelov. Od osnovnih, prek takih z zdržljivimi baterijami in robustnih do stilskih in zmogljivih. Za serijo Core večinoma jemljejo kitajske referenčne modele in jih opremijo s svojo oznako.

Za linijo Element, kamor spada H10(le), pa poskušajo na osnovi tega, kar ponujajo tovarne na Kitajskem, izdelati prepoznavne modele. Tako vsaj trdijo njihovi predstavniki. Včasih spremenijo več lastnosti izhodiščnega dizajna in strojne zasnove, drugič manj, odvisno od tega, koliko stroškov to povzroči, se je dalo razumeti iz pogovora na sejmu MWC. V tej industriji se je pač najlažje približati dobičku, če jemlješ tisto, kar tovarne bruhajo v največjih količinah in poskušaš to prodajati bolje od ostalih z zelo podobnimi ali enakimi izdelki. Vsaka nestandardna komponenta, boljše tipalo ali kakšna druga sprememba lahko povzroči tudi za nekaj deset evrov višjo ceno. H10 ni kaj dosti drugačen kot Umi Z Pro.

Za razliko od večine kitajskih znamk, ki jih prodajajo različne spletne trgovine, se menda poskušajo v podjetju Hangar18 zadeve lotevati resneje, z zagotovljenim servisom. Koliko jih bodo na police sprejeli trgovci ali celo operaterji, bomo šele videli. V Barceloni so se sicer pohvalili, da so vzbudili tudi zanimanje v Zahodni Evropi, Južni Ameriki in Združenih arabskih emiratih.

Po videnem na sejmu v Barceloni določeni telefoni z oznako Noa niso napačni, vsaj tisti dražji. Dovolj elegantno oblikovani in kakovostno izdelani, z ustreznimi tehničnimi lastnostmi glede na ceno. Več o tem se bo seveda dalo reči, ko katerega od teh modelov preizkusimo. V vsakem primeru pa se nam zdi zadeva smiselna le ob predpostavki, da bo ta znamka prinašala kaj novega, svežega. Zgolj prodajanje istega ali zelo podobnega z malce bolj dovršeno embalažo in/ali malo nižjo ceno je na zdaj že zelo zasičenem trgu pametnih telefonov dokaj brezpredmetno.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja