HP EliteBook x360 1020 G2: Zanimiv in dobro izdelan poslovni prenosnik!
Marjan Kodelja 30. aprila 2018 ob 06:56

Običajno ne skačem od veselja, ko se lotim preizkušanja poslovnih prenosnikov. Oblika in vse drugo je največkrat duhomorna, estetsko statična in prav nič »seksi«. Kot poslovni kovček Samsonite, ki je bil davno tega nujen dodatek obleki in kravati (še pomnite tovariši?). In kot so ugotovili, da so lahko kovkčki tudi drugačni, raznoliki in estetsko na popolnoma drugačni ravni, so prišli tudi do sklepa, da ni prav nič narobe, če jih ulovijo z lepšim prenosnikom. Ki pa je glede varnosti, naložene programske opreme ter »zmogljivosti«, še vedno čistokrven poslovnež.

HPjev EliteBook x360 1020 G2 sodi mednje in če sem odkrit, mi je njegova oblika »padla« v oči. Lep, dovolj majhen in dovolj lahek (30x20x1,35 cm; 1,13 kg), kovinski ter v vseh konstrukcijskih podrobnostih dodelan do te mere, da mi ga ne bi bilo sram postaviti na mizo poleg primerkov z odgriznjenim sadežem na hrbtišču. Čeprav tanek, je dovolj trden in se ne zvija, ko ga primemo na robovih in poskušamo upogniti. Še več. Ponaša se z vojaškim standardom vzdržljivosti MIL-STD-810G ter je v tem pogledu do določene mere odporen proti padcem. Čeprav roko na srce, tega raje ne bil preizkusil.

X360 v imenu pa pove, da gre zaslon čisto nazaj in se prekrije s spodnjim delom tipkovnice, s čimer se prelevi v nekoliko debelejši tablični računalnik. Vmes je še šotorski položaj, uporaben za prikaze, gledanje filmov ali video konference. Zaslon je občutljiv na dotik, drugače oblikovno kameleonstvo ne bi imelo veliko smisla. Tankost ima tudi stranpoti, ki se kaže predvsem v manjšem številu priključkov, kar pomeni, da ni najbolj primeren za povprečnega pisarniškega molja. Kajpada tem tudi ni namenjen, prej ljudem, ki so veliko na poslovnih poteh, medtem pa morajo imeti ne samo lepo, temveč tudi dovolj zmogljivo in varno orodje! Tozadevno je majcena enigma, zakaj so vgradili zvočniški del, ki se kiti z oznako skandinavskih mojstrov Bang & Olufsen. Ampak zvok je presenetljivo dober, glasen, niti približno podoben »zvoku« iz revnih zvočnikov največkrat vgrajenih v prenosne računalnike. Menim celo, da je to »hudo« dobra HPjeva poslovno odločitev in še ena podrobnost, po kateri se prenosnik loči od tekmecev.

Za identifikacijo uporabimo storitev sistema Windows Helo v kombinaciji s tipalom prstnega odtisa in infrardečo kamero. Biometrični podatki so hranjeni šifrirano, zadeva pa tudi dobro deluje.

Iz mer prenosnika sledi, da zaslon ne more biti ogromen. Je pa 12,5 palčni (skoraj 32 cm), sicer ne z najtanjšimi robovi, vendarle tudi ne »preširokimi«. Zaslon ni slab, predvsem je dovolj svetel (uradno 400 kandel), kar pride prav med uporabo v svetlejših prostorih ali zunaj, barve pa so žive (sposoben je prikazati 125 odstotkov rgb barvnega obsega) – uporabno, ko gledamo film, namesto mučenja s poslovnimi razpredelnicami. Svetilnost in sposobnost prikaza barv sta zato nad povprečjem prenosnikov istega cenovnega in zmogljivostnega ranga. Do mene je prišel primerek s polno HD-ločljivostjo, obstaja pa tudi model z zaslonom 4K.

Ne odlikuje ga velik nabor priključkov. Na desni strani je par priključkov Thunderbolt 3 (eden služi tudi za napajanje) ter en HMDI. Na levi pa priključek za slušalke ter reža za zaklepanje (z verigo na delovno mesto).

Nadpovprečno dobra je tudi tipkovnica. Čeprav imajo tipke le 1,2 milimetra ugreza, pa znaša potrebna sila 80 g, po pritisku pa hitro skočijo na izhodiščni položaj. To mogoča tudi relativno hitro tipkanje z ne preveč tipkarskimi napakami. Ker nisem največji ljubitelj sledilne ploščice kot nadomestka za miško, o njej ne morem trditi veliko. Zdi pa se mi, da je dovolj velika in odzivna za normalno delo. Najbrž bo odveč pripomniti, da prepoznava več prstni dotik.

Testni model je bil opremljen s procesorjem Core i7 – 7500U, 8GB rama ter 256 diska SSD.

O zmogljivosti prenosnika ne mislim izgubljati veliko besed, saj so konfiguracije različne. Vendarle tudi procesor i5 (i7 pa gotovo) sedme generacije bo zadostoval večini uporabnikov, čeprav bi sam morda raje počakal na model z osmo generacijo. Integrirana grafika ne izstopa in tudi ni potrebe, da bi. Če je ta del na visoki ravni, pa je za odtenek pod povprečjem trajanje baterije. Da ne bo pomote. Po šestih urah predvajanja posnetkov iz Youtuba je kazalnik baterije kazal še 22 odstotkov. Uradna avtonomija je skoraj 8 ur, v praksi pa so se nekateri tekmeci bolje odrezali. Mimogrede, v omenjenem času se prenosnik tudi ni pretirano segreval. Razumljivo, saj prikaz video posnetkov ni ravno procesorsko potratno delo. Z drugimi besedami. Pri običajni poslovni rabi prenosnik verjetno zdrži osemurni delovnik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja