HoT se bliža enemu odstotku, T-2 petim, Telemach dvajsetim
Matjaž Ropret 13. oktobra 2017 ob 08:59

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je te dni objavila poročilo o razvoju trga za drugo četrtletje, ki potrjuje dokaj hiter vzpon operaterja HoT. Pa tudi Telemachovo in T-2-jevo pridobivanje uporabnikov, večinoma na račun Telekoma Slovenije in A1. Še posebej najmlajši ponudnik raste hitreje in višje, kot je pričakovala večina poznavalcev telekomunikacij. Akosovi podatki kažejo sliko ob koncu junija, ko je Hofer Telekom imel približno deset tisoč uporabnikov, kar je pomenilo 0,4-odstotni tržni delež. Zdaj je presegel že 20 tisoč in se bliža enoodstotnemu tržnemu deležu ali pa ga je celo že dosegel. Telemach ima po zadnjih podatkih že 18-odstotni tržni delež. Še vedno je daleč spredaj Telekom s 44,9-odstotnim, sledi pa A1 z 29,7-odstotnim.

Še pred vstopom Ventocoma na slovenski trg, to podjetje upravlja s ponudbo HoT, je bilo mogoče slišati ocene, da bo težko dosegel kaj dosti več od deset tisoč uporabnikov. To bi bilo nekje na ravni Spara in podobnih, ne najbolj uspešnih igralcev področju mobilne telefonije. Izimobil s približno 50 tisočimi in Bob s stotisočimi sta se zdela nedosegljiva. Vendar se je izkazalo, da je bil trg zrel za resno prevetritev in da je mogoče krasti naročnike in predplačnike na vseh koncih, če veš, kaj počneš.

Prejšnja taktika podobnih ponudnikov so bile kolikor se je dalo nizke cene. Kakšne druge izstopajoče lastnosti ni bilo. HoT je prinesel vsaj dve. Najprej veliko večje količine prenosa podatkov od tistih, ki smo jih bili navajeni. Malo mu je pot tlakoval že Telemach, ki je v svoja paketka Še več in Največ nekaj tednov prej vključil 15 in 50 GB, v primerjavi z ostalimi skoraj nezaslišano veliko. HoT je v tarifah Maxi in Extra to še malce nadgradil z 20 in 50 GB. Druga novost pa je bila možnost urejanja vsega s prijazno aplikacijo na telefonu, od doma. Res ima v Hoferju prepoznavno prodajno mrežo, toda v resnici ni treba hoditi nikamor, ne na začetku ne kasneje. Za zdaj noben od konkurentov ni pripravil česa podobnega, kar je po svoje razumljivo. Njihove ponudbe so večinoma kompleksnejše, razvoj ustrezne rešitve in prilagoditev obračunskega sistema (famoznega »billinga«) trajata, drugi često niti ni prav zelo fleksibilen. Morali pa bi vsaj do neke mere verjetno spremeniti filozofijo. HoT ne zaračunava stroškov za menjave paketov in podobno, pri operaterjih, ki jih, pa oglaševanje preprostega spreminjanja paketov in opcij v aplikaciji nima pravega smisla.

Predstavniki Ventocoma sicer priznavajo, da dobivajo nekaj pripomb glede načina plačevanja in razmišljajo, kako jih rešiti. Stvar je v tem, da so naročniki navajeni plačati točno tak znesek, kot so porabili – za nazaj. Tu pa je treba vnaprej naložiti dovolj dobroimetja, da bo denarja na računu zadosti za podaljšanje tarife in morebitne dodatne stroške, denimo za MMS-e. Nekatere moti, da je na ta način dobroimetja vedno malo več od nujnega in da je težko vsak mesec nakazovati ustrezen znesek. Če povem bolj plastično. Uporabnik, ki ima vključeno tarifo Maxi za deset evrov in višjo hitrost LTE za dve evra, pošlje pa še kakšen MMS, ne more vsakič ob koncu meseca naložiti 13 evrov. Lahko jih 10, 15 ali 20. Tako mu poraba in stanje na računu vedno malo strižeta. V podjetju so se bali tudi tega, da uporabniki ne bodo sprejeli spletnega plačevanja, a so se strahovi večinoma izkazali za nepotrebne.

Pri operaterju, ki svojo prednost gradi na poceni gigabajtih, je zanesljivo delovanje omrežja s konstantnimi dobrimi hitrostmi precej ključnega pomena. Na začetku je bilo nekaj pritožb in tudi Ventocomovci so sami opažali nenadne padce na polžji prenos podatkov. Ko so dogajanje raziskovali s strokovnjaki A1, ki jim zagotavlja omrežje, so našli napačne nastavitve na določenih parametrih in te težave menda od tedaj ni več. Seveda pa je treba za višjo hitrost od 20 megabitov doplačati. Nepresenetljivo je najbolj priljubljena srednja tarifa Maxi z 20 GB podatkov ter po tri tisoč minutami in SMS-i za deset evrov. Podobno kot je pri Telemachu glavni paket Še več za 15 ali 12 evrov (za naročnike fiksnih storitev pri tem operaterju). Obema operaterjema je v interesu čim bolje prodajati tudi najdražji paket, ker je tam marža še boljša, a tudi naročnik dobi več, če zna izkoristiti dodatne gigabajte, minute in kar je še vključenega, denimo uporabo zunaj EU pri Telemachovem paketu Največ. Večjega odliva HoT doslej ni zabeležil. Pri tovrstnih novih ponudnikih je namreč pogosto tako, da mnogi preizkusijo novost, nakar gredo po mesecu ali dveh spet drugam.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Tako Hot kot T-2 dokazujeta, da se je mogoče  iti resen mobilni posel, da sta lahko konkretna tekmeca velikim tudi brez lastne infrastrukture. Oba gostujeta v drugih omrežjih, a slovenska omrežja imajo dobro pokritost in dovolj kapacitet, ob nediskriminatorni obravnavi in poštenih cenah pa ponujanje storitev z majhno ekipo in s tem nizkimi stroški ni težava. T-2 se je po podatkih Akosa povzpel že na 4,3-odstotni tržni delež, zagotovo pa ga je z zadnjim glasnim oglaševanjem in cenami, ki precej spominjajo na Hoferjeve, še dvignil. Vmes je menda zaradi pritožb na oglaševalsko razsodišče in tržni inšpektorat morali popraviti nekaj oglasov, toda ti so svoje pretežno že opravili.

Zanaša pa se T-2 na podobno taktiko kot Telemach. Kdor se naroči na »trojčka« (in sklene vezavo), lahko dokaj poceni zraven dobi še mobilno telefonijo. In ta taktika se očitno dokaj dobro obnese. A1 počne ravno obratno, ker noče razvrednotiti svojega mobilnega posla in ker nima lastnih kablov, da bi lahko pri televizijski in internetni ponudbi s čim izstopal. Zato njegove številke v zadnjem času niso najboljše. Poleti je HoT začel resno ogrožati tudi nizkocenovno znamko Bob, zato so v A1 na hitro splovili paket vip bob, najprej za obstoječe naročnike in njihove prijatelje, nato pa za vse, vendar za malo višjo ceno. Medtem Telekom prav tako največ stavi na kombinirano ponudbo (pakete Modri) in je še vedno prva izbira za določene skupine uporabnikov, za to je njegovo poslovanje, čeravno ves čas po malem izgublja tržni delež, stabilno.

HoT ne razkriva svojih poslovnih rezultatov in ne govori o tem, koliko uporabnikov bi moral imeti, da bi operacija začela prinašati dobiček. Po naših neuradnih informacijah pa jih za to še nekaj manjka. Takšen tržni delež, kot ga ima Izimobil – njegove uporabnike bo verjetno kmalu prevzel Telekom Slovenije, kar smo napovedali že pred časom – pa z majhno ekipo in zaledno podporo drugod že lahko pomeni dobro poslovanje. Še najbolj tovrstne operaterje udari roaming. Uporabniki namreč zdaj lahko v tujini povzročijo velike stroške, tudi po sto in več evrov na mesec, od tujih operaterjev pa tovrstni ponudniki ne dobijo ničesar, ker nihče ne gostuje v njihovem omrežju.

Po burni pomladi se je dogajanje poleti malo umirilo, jeseni pa se znova stopnjuje. Kot pravijo insiderji je namreč precej naročnikov, ki jim ravno v teh mesecih potečejo vezave, denimo pri Telemachu, ki je pred dvema letoma predstavil pakete Več, pa tudi drugod. Zato bo borba zanje v zadnjih mesecih leta zelo intenzivna.

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja