Homo technologicus (Od A do E)
Marjan Kodelja 13. februarja 2018 ob 06:01

Nobenega dvoma ni, da tehnološki napredek prinaša družbene spremembe. Zaradi industrijske revolucije so se ljudje preselili v mesta, da bi našli delo v prenatrpanih tovarnah. Tlačanstvo je bilo ukinjeno, močne družinske vezi, samozadostnost in pravico do posesti zemlje so nadomestili negotov najem zemlje, odvisnost od trgovin in slabitev družine. Informacijska revolucija, ki jo tako radi postavljamo ob bok industrijski, tako drastičnega vpliva na družbo nima. Kljub temu pa so nekatere spremembe, tehnologije, ki so bile razvite, vplivale na življenje večine ljudi. Oziroma vsaj na nas, ki živimo v »razvitem« svetu. Najprej pa si oglejmo prvih nekaj tehnologij, ki nas označujejo kot tehnološkega človeka!

3G (mobilna telefonija)

Na prvi pogled bi dejali, da je tretja generacija mobilne telefonije le nadaljevanje prejšnjih generacij in da uporabnikom, ali pa vsaj večini, ni spremenila življenja. Tehnologija je veliko obetala, spomnimo se le, koliko denarja so bili pripravljeni plačati operaterji za licence. Tehnološko gledana pa je 3G za mobilna omrežja enako, kot je bila za stacionarna tehnologija ADSL. Mobilni internet je šele zaradi te tehnologije zaživel, prenos podatkov prek mobilnih omrežij raste iz leta v leto, razlog lahko poiščemo tudi v vzponu pametnih telefonov. Leta 2010 je bilo »mobilno« preneseno trikrat več podatkov, kot jih je vseboval ves internet leta 2000. Mobilno delo bi brez 3G in izpeljanih tehnologij nemogoče.

Adobejev Flash

Čeprav ga je zamenjal HTML5, pa je vseeno Flash odpravil slabosti jezika HTML in omogočil programerjem, da v svoje spletne strani uvedejo zvok, video in interaktivne elemente. Leta 1996 ga je predstavilo podjetje Macromedia, to pa je leta 2005 kupil Adobe.

ADSL

ADSL pomeni začetek širokopasovnega interneta po bakrenih vodnikih. Pred tem smo bili, kar zadeva dostop v internet, v kameni dobi. Žal pa je prinesel asimetrijo hitrosti, mnogo hitreje v smeri do uporabnika kot v obratni smeri, kar je danes čedalje ožje grlo. Razvoj tehnologije v smeri ADSL2, še bolj pa razvoj in vpeljava tehnologij VDSL, je asimetrijo na papirju ukinil, vendar so operaterji tisti, ki tega ne razumejo in še vedno za simetrične pakete zahtevajo več denarja kot za asimetrične. Slabosti tehnologij xDSL pozna vsak, katerega dom je daleč od operaterjeve centrale, zaradi česar ne more dobiti večjih hitrosti prenosa podatkov. Že sam obstoj pa vsaj do neke mere upočasnjuje investicije v gradnjo optičnih omrežij, za katere vemo, da so edina prihodnost internetnih priključkov.

AdWords

Oglaševanje s ključnimi besedami je izumilo podjetje PPC (Pay Per Click), ki ga je prevzel Yahoo, vendar je šele Google idejo spremenil v molzno kravo (28 milijard dolarjev letno). Klasično spletno oglaševanje je pomenilo, da so oglaševalci plačali vnaprej za oglas v obliki pasice (banner) na spletnih straneh in upali, da ga bo videlo dovolj obiskovalcev. Oglaševanje z besedami omogoča, da oglaševalec oblikuje oglas, ki se pojavi poleg rezultatov iskanja iskalnega niza, ki vsebuje besede, s katerimi je svoj oglas opisal oglaševalec. Ta tudi za oglaševanje ne plačuje vnaprej, temveč plača le za vsak klik oglasa, torej le, če se uporabnik odloči prebrati oglasno sporočilo. To je pomenilo revolucijo v spletnem oglaševanju, saj sistem lahko uporablja vsak, mora le pametno izbrati ključne besede in tem prilagoditi oglaševanje in spletne strani. Ima pa sistem tudi slabost. Ker oglaševalec plača le za klik, so v veliki prednosti ponudniki spletnega mesta za oglaševanje z milijonskim obiskom (predvsem Google), mali, katerih vsebina je lahko prav tako zanimiva, pa ne dobijo oglaševalskega denarja. Večji postajajo še večji, manjši pa izumirajo.

Spletna trgovina App Store

Apple je tržnico z aplikacijami predstavil leta 2008 skopaj z iPhonom 3G. Danes se nam bo morda slišalo smešno, da prvi iPhone ni dovoljeval nalaganja aplikacij neodvisnih razvijalcev. Applova tržnica je bila prva pomembnejša spletna trgovina s programsko opremo za pametne telefone, ni pa bila prva, saj so podobne zadeve obstajale že prej. A ne v taki obliki in zagotovo ne s toliko podpore. Sledili so še drugi, tako da imamo danes tržnice za vse pomembnejše »telefonske« operacijske sisteme (Android, Windows Phone 7, Blackberry). Koncept se počasi širi tudi na druga področja. Applova tržnica za računalnike Mac (osX) že deluje, nekaj podobnega pa obljublja tudi Microsoft za sistem Windows 8.

Napredek v tehnologiji ni vedno pravično razdeljen. Ljudje z denarjem imajo več možnosti za dostop do novih tehnologij, kar jim omogoča večjo kakovost življenja in še več bogastva.

BASIC

S programskim jezikom BASIC (Beginner’s All-purpose Symbolic Instruction Code) se je svoje obrti učilo veliko programerjev, ki so danes v najboljših letih. »Napisali« so ga kot jezik za učenje programiranja, svoja najlepša leta pa je preživel v hišnih računalnikih. Pozneje so ga izrinili boljši programski jeziki. Ravno Basic pa je zakrivil nastanek Microsofta. Bill Gates in Paul Allen sta leta 1975 napisala različico Basica za hišni računalnik Altair 8800, nadaljnja njuna zgodovina pa nam je dolgo poznana. Microsoftov Visual Basic 3 pa je omogočil ljudem, da sami pišejo programe za sisteme Windows.

Biometrija

Gre za v osnovi zelo preprosto idejo, da bi ljudi identificirali na podlagi njihovih unikatnih telesnih lastnosti. Pred desetletji so bili sistemi branja človekove šarenice stvar znanstvenofantastičnih filmov, danes so realnost. Ključavnice ali računalniki z bralniki prstnih odtisov so tudi postali del življenja, kot tudi potni listi z zapisanimi biometričnimi podatki. Razvoj pa gre naprej. Govori se o zaznavi vedenjskih unikatnih lastnosti, kot je ritem tipkanja, kar bo biometrijo naredilo prodornejšo. Vprašanje pa je, ali si takšnega nadzora sploh želimo.

Spletni dnevniki

Revija Time je leta 1996 za osebnost leta razglasila vse, ki oblikujejo spletne vsebine, predvsem pisce spletnih dnevnikov − blogerje. Spletni dnevniki ali blogi niso nič drugega kot uniformiran sistem, ki omogoča, da lahko v spletu vsak piše, kar se mu zahoče. Uspešni blogi pa so tisti, ki imajo dejansko kaj povedati, pa naj gre za politiko ali tehnologijo. In ti bodo obstali tudi v prihodnje. Občutek imamo, da ne živim o več v zlati dobi tovrstnega javnega udejstvovanja, čeprav se strinjamo, da so blogi protiutež tradicionalnim medijem. Danes bloge ogrožajo družabna omrežja, izkazalo pa se je tudi, da večina uporabnikov spleta vsebino konzumira, le manjšina pa jo tudi ustvarja.

Črkovalnik in slovnični pregledovalnik

V vsak urejevalnik besedil je vgrajen algoritem, ki preverja, ali je bila beseda pravilno napisana. Kaj bi brez njega? Po drugi strani pa podpira našo lenobo, torej sploh ne pazimo, da napišemo prav, saj se zanašamo nanj, da bo popravil napake. Naslednji korak je slovnični pregledovalnik, ki popravlja celotne stavke. Za velike jezike je prav tako vgrajen v urejevalnike, mi pa moramo poseči po Amebisovem dodatku Besana.

Črtna koda

Američana Joe Woodland in Bernard Silver sta leta 1949 oblikovala črtne kode za hitrejše prepoznavanje in plačevanje blaga v trgovinah. Črtno kodo sestavljajo tanjše in debelejše črno-bele črte, ki jih je mogoče optično prebrati. Danes ni izdelka, na ovitku katerega ne bi bilo te kode. Predvideva se, da dnevno na svetu »preberejo« pet milijard kod, poleg laserskih skenerjev pa jo znajo z ustreznim programom in fotoaparatom prebirati tudi pametni telefoni. Kljub relativni starosti in novim sistemom optičnih kod, ki, mimogrede, na enaki površini hranijo več informacij, ne kaže, da bi šle črte kode kmalu v pozabo.

Digitalni projektorji

Projektorji, ki so omogočili prikaz slike na platnu (ali steni) so bili nekoč velike, drage in hrupne naprave. Bistven napredek je bil dosežen s preskokom z analogne (CRT) na digitalno tehnologijo, ko so se pojavili projektorji z zaslonom iz tekočih kristalov.  LCD in tehnologija DLP sta omogočili, da so današnji projektorji majhni, kompaktni in tudi cenejši. Postali so tako majhni, da jih vgrajujejo v fotoaparat (Nikonov kompaktni fotoaparat).

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Domači tiskalniki

Brizgalni tiskalniki so za domače uporabnike postali uporabni takrat, ko so postali dovolj poceni, da so si jih lahko privoščili. In to kljub dejstvu, da jih danes prodajajo po načelu »dali ti bomo poceni napravo, da boš pozneje zapravil bogastvo za barvilnike«. Zelo hitro so »uničili« matrične tiskalnike, laserski tiskalniki pa šele zadnja leta prodirajo v domove. Zanimivo pa je, da je brizgalna tehnologija na podlagi segrevanja črnila znana že od leta 1981.

eBay

Amazon in eBay sta pionirja spletnega nakupovanja. eBay je zagnal spletne dražbe, kjer cene izdelka zelo neposredno oblikujeta ponudba in povpraševanja. Čeprav so spletne dražbe danes v zatonu in je na voljo veliko spletnih trgovinah, pa je e-trgovina spremenila načine kupovanja. Čeprav nekaterih stvari kljub napovedim še vedno ne kupujemo prek spleta, raje se prej nakupom usedemo v avto, namesto da bi čakali, da nam ga pripelje poštar, so tudi take, ki jih kupujemo skoraj izključno prek spleta.

Elektronka

Vakuumska cev je bila predhodnik tranzistorja, elektronsko stikalo na prvi pogled zelo podobno žarnici. 17.400 elektronk je sestavljalo ameriški vojaški računalnik ENIAC leta 1946. Skoraj povsod so jih izrinili tranzistorji, razen na zelo nišnih področjih, kot so ojačevalci (za glasbene stolpe ali instrumente). Dejstvo pa je, da so elektronke omogočile razvoj elektronskih računalnikov.

Elektronsko črnilo

Spreminja naše bralne navade, čeprav gre za eno od oblik zaslona. V e-bralniku knjig imamo lahko sočasno veliko knjig, kar je velika prednost, ko želimo na dopustu prebrati kak meter literature. Tehnologija zaslona, ki temelji na premikanju pigmenta v notranjosti »pike« ima kljub slabemu odzivnemu času in dejstvu, da je večina bralnikov črno-belih, tudi prednosti. Porabi manj energije in dlje deluje z enim polnjenjem baterij, in več ko je svetlobe v okolici, lažje je brati. To pa zato, ker gre za refleksivni tip zaslona, zasloni v pametnih telefonih in tablicah pa so aktivni.

E-pošta

Če vam je všeč ali ne, e-pošta je spremenila svet. Je gonilna internetna storitev vse od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je pojavila. Prav smo zapisali, saj ni izumitelja, ki bi si prilaščal slavo zanjo – veliko ljudi je nekaj poskušalo, dokler ni Ray Tomlinson predlagal oblike pošte, kot jo poznamo danes. Izumil je namreč »afno«, ki loči naziv uporabnika od internetne domene.

 

Se nadaljuje …

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja