Google je dobil milijardno kazen, mogoče bo še kakšno, vse prepozno
Matjaž Ropret 27. junija 2017 ob 18:54

Evropska komisija je danes po osmih letih, odkar je začela preiskovati ta primer, kaznovala Google z več kot dvema milijardama in 400 milijoni evrov globe zaradi zlorabe monopolnega položaja. Gre za enega od treh primerov, ki jih komisija oz. komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager vodi proti ameriški korporaciji, nanaša pa se na zatiranje Googlu konkurenčnih cenovnih iskalnikov.

Google je zlorabljal svoj položaj dominantnega spletnega iskalnika, s tem da je v iskalnih rezultatih promoviral svoj primerjalnik cen, konkurenčne pa je uvrščal nižje,

je globo obrazložila komisarka Vestagerjeva. Google je svoje rezultate iskanj o posameznih izdelkih oz. njihovih cenah sistematično prikazoval na vrhu, najbolj priljubljene primerjalnike pa je prikazoval najbolj zgodaj na četrti strani iskalnih rezultatov. Evropska protimonopolna zakonodaja je naravnana na ohranjanje konkurenčnosti in komisarka je poudarila, da so Googlove poteze nezakonite. Podjetje je konkurentom onemogočalo pošteno tekmovanje na osnovi kakovosti in inovacij, potrošnike pa je prikrajšalo za sadove te konkurenčne tekme. V različnih državah je bila rast obiska Googlovega primerjalnika (Google Shopping, vmes se je imenoval Google Product Search, na začetku pa Froogle) od 14- do kar 45-kratna.

Google je svoje cenovne primerjave uvrščal na vrh iskalnih rezultatov, druge primerjalnike pa skrival na podstrani. Vir: Evropska komisija

Natančna globa znaša 2.424.495.000 evrov, Google pa ima 90 dni časa, da preneha z nezakonito prakso, sicer ga lahko komisija za vsak dan nadaljevanja zlorabe monopola dodatno oglobi za do pet odstotkov prihodkov. Lahko pa se podjetje v tem času tudi pritoži, kar se bo zelo verjetno zgodilo, saj se v Googlu z razsodbo ne strinjajo in že ves čas javno poudarjajo, da niso storili ničesar narobe. Kar lahko izhaja tudi iz različnih predpostavk konkurenčnega prava na tej in oni strani Atlantika. Tu so pomembne enakovredne, poštene možnosti tekmovanja med podjetji, tam pa gledajo predvsem na koristi potrošnikov. Zato lahko dominanten igralec zlorablja svojo položaj, če to koristi uporabnikom. Tako se lahko zadeva še precej zavleče in še nekaj let valja po sodiščih, v tem času pa Googlu ne bo treba spremeniti svojega obnašanja. Microsoft je svoje milijarde kazni zaradi omejevanja konkurence (pri spletnih brskalnikih in drugje) že plačal, Apple pa še ni vrnil neplačanega davka, ki ga mora izterjati Irska, a ga pravzaprav noče.

Izvirni pritožnik zaradi Googlovih zlorab je bilo britansko podjetje Foundem. To je med prvimi ponujalo »vertikalne« cenovne primerjalnike, po Evropi so npr. znani še Kelkoo, Idealo ali Geizhals, v Sloveniji ceneje.si, a je kmalu ugotovilo, da se je pri Googlovih iskalniških algoritmih pa tudi pri vplačevanju oglasov čez sistem AdWords znašlo v nemilosti. Evropska komisija se je s predstavniki Foundema prvič sestala julija 2009 in kmalu tudi začela preiskovati primer. Hitrost odločanja spomni na nekatere slovenske primere, ko so oškodovana podjetja pri varuhu konkurence in na sodiščih dokazovala, kako so jih vodilna izrinila s trga. Tudi od Googla bodo lahko Foundem in ostali na nacionalnih sodiščih terjala odškodnine. Kot so jih slovenska in nekatera so po več kot desetletju uspela in dobila odškodnino, denimo nekdanji ponudnik dostopa do interneta ABM, ki je dokazal protikonkurenčno ravnanje Telekoma Slovenije. Druga so še v postopkih ali so vmes propadla. Kar je tudi glavna nevarnost tako dolgotrajnega postopanja, saj se na internetu trend hitro obrne in ko nekdo pridobi uporabnike na svojo stran, mu jih konkurenti težko še kdaj prevzamejo. Še posebej, če so bistveno manjši in ne obvladujejo glavnega svetovnega iskalnika.

Cenovni primerjalnik Foundem.

Enako se je že zdavnaj zgodilo pri operacijskem sistemu Android, kjer je Google prav tako v preiskavi evropske komisije. Ta namreč preučuje, ali je podjetje tudi tam ohromilo izbiro potrošnikov in inovacije pri aplikacijah in storitvah za mobilne telefone. Srž problema je v tem, da vsak proizvajalec, ki hoče prodajati telefone ali tablice z nameščeno Trgovino Play in dostopom do Storitev Play, ključnega dela operacijskega sistema za delovanje trgovine, mora namestiti aplikacije za Googlove storitve (Chrome, Gmail, Youtube, Zemljevidi, itd) in jih postaviti v ospredje. Teh aplikacij pa se tudi ne da odstraniti s telefona. Ko so se uporabniki, še posebej bolj tehnološko osveščeni začeli pritoževati nad podvajanjem aplikacij in zaradi tega okrnjeni, manj elegantni uporabniški izkušnji, so bile žrtev tega storitve Googlovih konkurentov. Podjetje tako izkorišča svoj položaj na trgu in pri razvoju sistema Android, čeprav je ta uradno odprtokoden. A je naprava brez privzetega dostopa do Trgovine Play obsojena na tržni neuspeh, ker ne bi zanimala nobenega kupca. Edini, ki se še trudi s tem je Amazon, a tudi on predvsem zaradi svoje velikosti, pa tudi njegov zanos s tablicami Kindle Fire je že precej upadel.

Seveda je mogoče reči, da so uporabnikom Googlove aplikacije všeč in da je bil prav njihov izostanek eden od razlogov za neuspeh platforme Windows Phone. Vseeno pa naj komisija – čimprej! – presodi, ali je opisano ravnanje zakonito ali ne. V teku pa je še tretji postopek, ta pa je povezan z Googlovo oglaševalsko platformo AdSense. Podjetje naj bi namreč preprečevalo drugim spletnim stranem pridobivanje oglasov od Googlovih konkurentov. Med Brusljem in kalifornijskim mestecem Mountain View bo še napeto.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja