Gledanje piratiziranih vsebin prek pretočnih storitev ni kaznivo dejanje!
Marjan Kodelja 21. februarja 2017 ob 19:13

Eden od razlogov uspešnosti storitve pretočnih filmov in televizijskih serij je v enostavnosti uporabe. Omrežja torrent na drugi strani zahtevajo iskanje vsebine, skrbi nas, da je ta okužena, ter čakanje, da se datoteka prenese na napravo. Pri prvi kliknemo in gledamo, pri drugi pa čakamo. Prvo je plačljivo, drugo nelegalno in kaznivo.

Za zdaj na strani zakona

Kaj pa kombinacija obojega? Pretočne storitve, ki vsebino najdejo na torrentih. Kodi, Showbox, Popcorn Time. (Slednji deluje na nekoliko drugačnem principu kot prva dva, zato zanj ne velja enaka “oprostitev”.) Tu pa se malce zaplete za imetnike pravic. Kljub temu da zastonj gledamo avtorske zaščitene vsebine, je sodišče Evropske unije (CJEU) razsodilo, da nismo v »prekršku«. Po domače povedano, nihče nas ne more kazensko preganjati, kajti ne svojo napravo med gledanjem ne prenesemo zaščitenega dela, ne prenesemo datoteko z njim. Pretočne storitve delujejo po načelu, da le minimalno potrebnih podatkov hranijo na polnilniku naprave. In še to le krajši čas. Morda bo treba zakone prilagoditi tehnološkemu razvoju, a trenutno je na našo srečo tako.

Ni pa moralno. A ni na meni, da sodim o moralnosti. Čemu tudi bi, kajti prav tako ni moralno ali pravično, da lastniki avtorskih vsebin omejujejo distribucijo te, kakor jo. Da legalno marsikatera vsebina pri nas na plačljivih storitvah ni na voljo, da se moremo naročiti na več njih, ako želimo potešiti svoje želje ali da storitev ne podpira našega jezika. Ko že razmišljam. Se vam zdi pravično, da so se operaterji in naša največja komercialna televizija dogovorili v obojestransko zadovoljstvo, gledalcev pa nihče ni nič vprašal? V smislu, saj je le nekaj evrov, bodo že plačali! Tudi takšni dogovori namreč silijo gledalce, da začnejo iskati alternative.

Kodi in Showbox

Kodi je ena izmed njih. Medijski predvajalnik, podobno kot Windowsov Media Player, ki je bil do nedavnega znan pod kratico XBMC. Zanimivejši je postal, ko so naredili različico za sistem Android. Pomeni, da deluje na telefonih, tablicah in tudi na nekaterih televizorjih. Ker je čisti običajen in celo zelo dober predvajalnik, ga ni težko najti in namestiti, saj sam po sebi ni prav nič nelegalen. Je pa zmogljiv in omogoča, da dodamo vtičnike (add-ons), ki odprejo vrata v svet piratskih vsebin. Najbolj razvpit je Exodus. Navodila za namestitev kajpada najdete na spletu z iskalnim nizom »kodi exodus«. Sicer ni najbolj preprosto, toda če natančno sledite navodilom, pred tem seveda iz tržnice na napravo namestite »kodi«, potem bo gotovo šlo. Vsebin je ogromno, novejše so dosegljive v pričakovanih časovnih intervalih. Predvsem je to značilno za filme. Kakovostne različice ne boste našli takoj, ko film pride v kinematografe, temveč le posneto v dvorani, kar pa vam odsvetujem. Raje počakajte par mesecev na boljšo, kajti gledati tiste iz dvorane, je mučenje oči in ušes.

Eno, drugo oziroma kar oboje

Uporabniški vmesnik Kodija ni v celoti prilagojen mobilnim napravam, predvsem na majhnih zaslonih je uporaba do neke mere mučna. V tem pogledu je boljša aplikacija Showbox. Ker pa se ve, čemu je v osnovi namenjena, gledanju nelegalnih vsebin, druge funkcije za razliko od Kodija nima, je ne boste našli v tržnici. Na spletu morate zato najti datoteko showbox.apk ter upati, da ta ni okužena. Sam sem jo našel že pred časom, jo najprej namestil na star telefon in preveril, da ni z njo nič narobe, od takrat pa hranim lastno različico .apk in jo dodajam kamor pač hočem. Je preprostejša za uporabo, bolj prilagojena zaslonu telefona, vsebin pa je prav tako ogromno. V njej tudi ni filmov, posnetih s kamero v dvoranah. Kar pa se tiče samega »predvajalnika«, je Kodijev za odtenek boljši.

Podpora je, a….

Aplikaciji podpirata podnapise. Kodi zahteva nasnetje dodatka zanje, Showbox pa je glede tega za odtenek preprostejši. Pred predvajanjem želenega filma ali serije jih vključimo, pri čemer upamo, da so tudi za slovenski jezik. V mojem primeru so z njimi največkrat križi in težave, saj jih za serije, ki so meni ljube, preprosto ni. Vedno pa lahko vključite angleške, podobno kot na Netflixu, saj je tako razumevanje preprosteje.  

Ob različnih priložnostih sem dejal, da piratstva ne podpiram. Takisto pa ne podpiram vsebinskega apartheida, ki se ga gredo lastniki avtorskih del. Lani sem upal, da bo Netflix zadostil mojim potrebam, pa ni, o čemer sem na teh straneh že pisal. Ali drugače. Z veseljem bi plačeval pošteno mesečno naročnino na legalno storitev, ki bi mi ponudila filmske serije in filme v doglednem času od premier na televizijskih kanalih oziroma v kinematografih.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja