Ford Focus: Če bi bil še tako odličen gadget, kot je avto
Matjaž Ropret 20. oktobra 2017 ob 16:48

Petvratne kombilimuzine nižjega srednjega razreda (»hatchbacki«) so še vedno najbolj osnovna avtomobilska oblika. In skoraj vsaka znamka, z izjemo določenih premijskih, ima v ponudbi nekaj takega. Ford je s Focusom v njegovi zdaj že skoraj dvajsetletni zgodovini večkrat zasedal vrhove prodajnih lestvic in še zdaj mu ne gre slabo. Vseeno pa marsikdo poskuša ustvarjati vtis, da temu modelu, ki bo verjetno naslednje leto dobil naslednika, marsikaj manjka. Celo sam Ford z izpeljankami, kot je ST-Line, med vrsticami priznava nujnost iskanja dodatne atraktivnosti. Pa niti ne bi bilo treba, ker je Focus v osnovi še vedno zelo dober avto za primerno ceno. Bolje bi bilo, če bi mu namesto spojlerjev namenili nekaj več sodobne tehnološke opreme.

Kakšnih skrivnosti ni. Focus je odličen za voznika in v najboljšem primeru soliden za sopotnike. Mehanika je v razrednem vrhu, izkoriščenost prostora in prilagodljivost pa žal bolj pri dnu. Vse, od armature do sedežev je preveč odebeljeno in zato jemlje centimetre za kolena. Opremljenost s tehnoigračami nekje vmes, lahko bi bila boljša, tisto, kar je na razpolago, pa je večinoma izvedeno premišljeno in deluje brez kakšnih muh. Od tega, kar avto dela avto, je še posebej odlično podvozje. Zdi se mi sicer, da je v izvedbi ST-Line nastavljeno malce trše kot denimo z opremo Titanium, ampak še vedno prinaša izvrstno mešanico udobja in dinamičnosti. Z njim je mogoče gosposko potovati na dolge proge ali se poditi skozi ovinke in preizkušati, kdaj bo odneslo zadek (namig: ne tako zelo hitro, sploh pri petvratnem, karavanu se pozna dodatna zadnjica).

Preizkusni dvolitrski dizel je tudi dober. Treba se je privaditi doziranja plina, ker ga je lahko hitro preveč in takrat avto nepričakovano poskoči, ampak s pravo nogo je podobno kot pri podvozju. Lahko motor čisto mirno prede in porablja kakšne tri ali štiri litre na sto km, lahko pa gre v razbijaški način, v katerem je zelo hiter. Nikoli pa pretirano glasen. Všeč mi je sicer tudi manjši 1,5-litrski dizel s 30 »konji« manj, ki skoraj ne izdaja svojega porekla in stane tisočaka manj, ampak tega zmogljivejšega se nikakor ne bi branil. Njegova skupna poraba malo nad petimi litri me je tudi navdušila, še posebej, ker je preizkušanje vključevalo pot v Berlin in nazaj, to pa je pomenilo nekaj sto km zelo hitre vožnje.

Mogoče tudi zato, ker v Fordu stavijo na voznikov angažma, ne dajejo toliko poudarka aktivni pomoči pri vožnji. Dokupiti se da sistem za ohranjanje smeri (lane assist) in sistem za preprečevanje naleta, radarskega tempomata ni. Na žalost so pri običajnem tempomatu spremenili upravljanje in ni več ponastavljanja hitrosti (po zaviranju) s preprostim potiskom obvolanskega sklopa proti sebi. Zdaj je treba iskati pravo tipko na sprednji strani. Doplačljive luči so tudi še ksenonske, ne s svetečimi diodami, a zato na voljo za razumno ceno in svetijo dobro, s pomožnimi žarnicami tudi v ovinek. Vsekakor ena boljših izbir med dodatno opremo.

Ena od zamer Focusu pred prenovo je bilo preobilje tipk. To so z novim infozabavnim sistemom Sync 3 popravili, pod zaslonom so ostale le še najnujnejše. Uporabniški vmesnik na zaslonu pa temelji na velikih ikonah, kar je dobro. Če je brez navigacije, kot je bil testni avto, je tudi razdelkov infozabave le peščica, tako da je upravljanje enostavno. Funkcionalnosti so pričakovane, od radia do bluetootha, pri čemer Fordu že ves čas dobro deluje prikazovanje SMS-ov s povezanega telefona na glavnem zaslonu. Možno naj bi bilo nalaganje dodatnih aplikacij, a mi to ni uspelo. Zato je najboljša možnost za njihovo uporabo priklop telefona s kablom in zagon Android Auta in Carplayja.

Nekaj informacij ima voznik še na zaslončku med merilniki, ni pa to kakšen fensi-šmenci prikazovalnik v slogu volkswagnov ali peugeotov, ampak precej bolj klasična zadeva. Ko smo se vozili s Focusom, so bile temperature še poletne, vseeno pa bi ob kupovanju v vsakem primeru vanj dodal ogrevane sedeže in volan. Že jeseni pridejo prav, ne samo pozimi.

Smisel opreme ST-Line razumem kot poudarjanje športnega značaja. Kaj torej prinaša? Zunaj zadnji spojler, nekaj drugačnih obrob in temnosiva lita platišča (po domače hude feltne), znotraj pa z rdečo prešite sedeže. Pogrešam še nekaj barvne pestrosti na armaturki, kjer kljub dražji izvedbi vlada pust temnosiv odtenek. Ford bi se za moj okus lahko bolj potrudil. Ampak že oprema Vignale pri Mondeu me ni kaj dosti vznemirila, zato spet ocenjujem, da se je bolje držati klasičnih paketov opreme in jim še kaj dodati. Dobro založen ST-Line z dvolitrskim dizlom se hitro približa 25 tisoč evrov, a zelo finega Focusa z malo manj (mogoče bencinskimi) kilovati se da kupiti za manj kot 20 tisočakov.

Verjetno ni najbolj seksi, mogoče nima najbolj izstopajočih tehnoloških pripomočkov in tudi ne največ prostora, in zagotovo ob vseh SUV-jih ni ravno trendovski, pa vseeno. Focus je v osnovi še vedno prekleto dober avto. Podvozju, vodljivosti in pogonskemu sklopu nimam kaj dosti očitati. Osebno bi se, kot sem že omenil, raje odločil za udobnejšo opremo Titanium in obkljukal še kakšen dodatek, ki prinese več koristi od spojlerja in rdečih šivov na sedežih. Ampak najbrž bi kdo storil ravno obratno. Ne oziraje se na izbiro opreme Focusa tudi proti koncu življenjske dobe tretje generacije nikakor ne gre spregledati. Je eden od tistih avtov, kjer je v ospredju izpiljenost osnov, ne kakšne postranske nepotrebnosti.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja