Enostavno se je obregniti ob visoke cene telefonov, a da se jih zagovarjati in očitno tudi plačati
Matjaž Ropret 28. septembra 2017 ob 09:27

Nazadnje se nisem hotel pretirano opredeljevati do navijanja cen pametnih telefonov. A dogajanje kaže, da je vseeno treba napisati nekaj besed o tem. Galaxy Note8, iPhone 8 in še toliko bolj iPhone X, prihajajoča Pixel 2 in Pixel 2 XL, najbrž pa bo šlo še naprej. Govorice pravijo, da bo Huawei sredi oktobra predstavil kar tri ali štiri modele iz družine Mate 10. Zagotovo bo kateri od njih tudi cenovno primerljiv s Samsungom in Applom.

Nekaj let je veljalo, da najdražji mobilniki stanejo nekje okrog 700 do 800 evrov, nekateri so že šli čez. Kar se je zdaj spremenilo, je pomik spodnje meje. Prej so mejo tisočaka presegali modeli z največ shrambe, kot je bil iPhone 7 Plus 256 GB. Zdaj pa so nekje tam osnovne izvedenke. Samsungova beležnica stane 999 evrov v prosti prodaji. Najcenejši iPhone 8 v Sloveniji velja 837 evrov (v tujini 800), 8 Plus 954 evrov. Desetica bo šla na 1200 in z 256 GB na 1400 evrov. Google bo s Pixli verjetno malenkost cenejši, a bo tudi vsaj z XL-om presegel tisočaka. In Mate 100 se bo verjetno začel pri 700 ali 800, dodatne različice pa bodo postavljene še višje.

Ob te cene se da obregniti, možno pa jih je tudi zagovarjati. Ti žepni računalniki so res postali naše primarne naprave, vedno jih imamo ob sebi, z njimi počnemo marsikaj in smo tudi nadomestili kopico drugih pripomočkov. Tudi tehnološko so impresivni. Njihovi procesorji postajajo primerljivi s tistimi v prenosnikih, hiter bliskovni pomnilnik, dvojni fotoaparat, vodotesnost, gigabitna povezljivost, napredno prepoznavanje obraza v slogu Kinecta, samo s precej manjšimi tipali, zasloni vrhunske kvalitete, razpotegnjeni do roba, vse to je navdušujoče in drago. Pa vendar ne tako zelo drago, pri ceni 999 ali 1149 je marža proizvajalca zelo bogata, kar se izkazuje v milijardnih dobičkih vsako trimesečje. Apple je v zadnjem, zanj dokaj povprečnem četrtletju imel devet milijard evrov dobička, Samsung deset milijard in pol.

Foto Apple

In hkrati pametni telefon še vedno ni edina naprava, ki jo potrebujemo. Kar ne moremo upokojiti PC-jev za delo s preglednicami in tabelami, urejanje fotografij in montiranje videa. Za resno fotografiranje in snemanje je treba imeta fotoaparat ali kamero s konkretnim objektivom in tipalom. Skoraj vsak telefon najkasneje po treh letih postane zastarel in ima iztrošeno baterijo, velika je tudi verjetnost, da je njegovo ohišje dodobra zdelano. Medtem ko je lahko prenosnik po petih in več letih še povsem uporaben. Po le enem letu bo marsikateri od teh seksi steklenih mobilnikov vreden samo še polovico nakupne cene. Modeli, ki v izhodišču stanejo polovico ali tretjino tega, kar proizvajalci zahtevajo za najnaprednejše, pa spet niso toliko slabši. Funkcionalno sploh ne. Jasno je, da so počasnejši, imajo temnejše, manj živahne zaslone in opazno slabše fotoaparate. Toda cenovna razlika postaja prehuda, da bi se jo dalo racionalno zagovarjati. Namesto 200 ali 300 je zdaj 500 evrov razlike.

Seveda so še vedno na volj odlični telefoni za bistveno manj kot tisoč evrov. Navsezadnje se Galaxyja S8 da v kakšni akciji najti za manj kot 700, izhodiščna cena Sonyjeve Xperije XZ1 bo toliko, LG-jev G6 je sploh na razprodaji, nova Nokia 8 že štarta z dobrega izhodišča, Oneplus 5 je kljub letošnjemu siljenju navzgor še vedno kar ugoden nakup. Razpon se malo veča in počasi se bo treba še tu navaditi, da je smiselno počakati nekaj mesecev, da cene pridejo na sprejemljiv nivo, kot pri televizorjih in drugi elektroniki. Ali avtih, kjer je dlje v življenjski cikel modela na voljo več popustov. Kupovanje na prvi dan ali kmalu zatem je vedno najdražje.

Še dodatno gnojilo za hitro rast cen so valutni preračuni ameriških podjetij. Novi iPhone se v Ameriki začne pri 700 dolarjih. Ko k temu prištejemo tamkajšnji davek (v povprečju deset odstotkov), ga kupec v ZDA dobi za približno 655 evrov. Tudi če bi imeli našo stopnjo davka, bi bila reč s 750 evri še vedno za desetino cenejša kot pri nas. Desetica je »a thousand dollar phone«, telefon za jurja, kar v resnici z davkom vred pomeni blizu 1100 dolarjev, toda preračunano manj kot 940 evrov. V Evropi pa vsaj 200 evrov več.

Dvooki fotoaparat z dvojnim optičnim umirjanjem zagotovo viša ceno končnega izdelka.

Mogoče bi kdo rad prikazal, da so to luksuzni izdelki, pa se s tem čisto ne strinjam. No, so – v statusnem in pojavnem smislu. Ne pa na podoben način, kot je luksuzen audi, a je mogoče za precej manj denarja kupiti volkswagna, za še malo manj pa škodo, ki sta po sposobnostih praktično enaka, le počutje in izgled pač nista na enakem nivoju. Apple ne ponuja manj fensi iPhona z bolj ali manj enakimi lastnostmi kot jih imata osmica in desetica. Tudi Samsung nima ničesar strojno podobnega osmicam. Seveda tudi prodajno ne bi imelo smisla. V prodaji so še vedno modeli prejšnjih generacij, ki so seveda v marsičem slabši. Proizvajalci pač drago prodajajo najboljšo tehnologijo, ker jo lahko.

In dokler bodo milijoni kupcev zanjo, se bo ta trend nadaljeval. Navsezadnje zato, ker veliko alternative ni. Peščica proizvajalcev je skoraj povsem zaprla zgornji segment, prodor tja je izjemno težak in povezan z velikimi razvojnimi, marketinškimi in drugimi vlaganji. Zadnji dokaz je podjetje Essential pod vodstvom »očeta« Androida Andyja Rubina, ki je po neuradnih podatkih doslej uspelo prodati vsega pet tisoč primerkov svojega vrhunskega vsezaslonskega mobilnika. Apple ima v svojem ekosistemu toliko uporabnikov, ki enostavno ne morejo izstopiti, ker so preveč navezani na vse naprave in storitve s predpono i. Ter bodo zato kupovali vedno nove jabolčne telefone, četudi bo vsak naslednji dražji od prejšnjega. Podobno ima Samsung tako močno znamko, da se njegovi najnovejši in najdražji modeli prodajajo že skoraj sami, četudi je mesečni obrok zanje 35 evrov. Dokler ne bo resnega padca prodajnih številk pri vodilni dvojici, se bo preizkušanje strpnosti potrošnikov nadaljevalo.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja