Dodatno zaračunavanje roaminga kar noče in noče umreti
Matjaž Ropret 5. decembra 2016 ob 10:02

Politiki pogosto obljubijo preveč. To se še kako kaže pri sagi z ukinitvijo roaminga, ki so jo evropski poslanci z nemalo trkanja po prsih sprejeli lani. Pol leta pred dejanskih koncem pa še vedno ni končnega dogovora o veleprodajnih cenah, ki bodo ključne pri določanju, v kolikšni meri bo plačljivega gostovanja v tujih omrežjih dejansko konec.

Pristojni ministri so v petek potrdili že znano formulo za medoperaterske cene. Za prenos podatkov bo izhodiščna točka en cent na megabajt ali deset evrov na gigabajt, kar naj bi se do leta 2021 prepolovilo (leta 2018 bi cena padla na 8,50, 2019 na sedem, 2020 na šest in leto kasneje na pet evrov). Za minuto telefonskega klica bodo operaterji eden drugemu lahko zaračunavali 3,53 centa (komisija je predlagala štiri cente), za posamezen sms pa en cent. Te cene bi nespremenjene veljale vse do leta 2022.

Polemika je predvsem okrog cen za prenos podatkov. Ministri so na pobudo slovaškega predsedstva sprejeli kompromis glede na prvotni predlog evropske komisije, ki je v celotnem obdobju predvideval ceno 8,50 evrov na gigabajt. Medtem pa je evropski parlament prejšnji teden še enkrat pozval, naj bo začetna cena štiri evre namesto desetih, do leta 2021 pa naj bi padla na en evro. Poslanke in poslanci bodo imeli možnost, da tako rešitev tudi dejansko sprejmejo, saj sveženj zdaj potuje v parlament na glasovanje.

V evropski potrošniški organizaciji Beuc so opozorili, da je odločitev o višini veleprodajnih cen še kako pomembna za dejanski konec roaminga in da se države članice pri tem igrajo z ognjem.

V svojih prizadevanjih, da bi ustregli nacionalnim telekomom, države ogrožajo napovedani in obljubljeni konec dodatnega zaračunavanja za mobilno gostovanje,

je ocenila direktorica Beuca Monique Goyens. Zaradi višjih veleprodajnih cen bi lahko operaterji po eni strani določili strožje omejitve, koliko lahko njihovi uporabniki porabijo v tujini. Po drugi strani pa bi lahko zvišali domače cene, če bi jim pravila velevala, da morajo uporabnikom v tujini dovoliti »uporabo storitev kot doma« (angl. Roam like at home, RLAH). Kot predvideva zadnji predlog evropske komisije. V vsakem primeru so se operaterji že bolj ali manj poslovili od prihodkov od roaminga, zato so zadnja prizadevanja evropske komisije in ministrov, da bi jim nekaj tega denarnega toka še poskušali ohraniti, povsem v nasprotju z obljubami in delovanjem v interesu potrošnikov. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da so operaterji v zameno za ukinitev roaminga tako ali tako izpogajali blažja pravila glede internetne nevtralnosti.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja