Dobrodošlo razhajanje v digitalnem svetu
Marjan Kodelja 17. marca 2016 ob 14:05

Zbliževanje (konvergenca) je mantra tehnološkega razvoja zadnjih let, vendar se na srečo kolo časa lahko zavrti tudi nazaj in »že zastarele« stvari spet postanejo čislane.

Steve Jobs je dolgo tega oblikoval strategijo digitalnega središča, v kateri se okoli namiznega računalnika zbrane soležne naprave. Predvajalniki, fotoaparati, dlančniki, kamere, … Udarilo je »zbližanje« in delo teh je postopoma prevzel pametni telefon. Univerzalna naprava za vse in za vsak trenutek. Marsikaj je zaradi tega zastarelo, pri marsičem, pa smo se soočili z nižjo kvaliteto ter popolno odsotnostjo uživanja, lepote, čustev. Zbližanje je še vedno na delu. Sedaj želimo pretresti zakoreninjene storitve, ter jih nadomestiti z aplikacijami. Uber je pač le program, ki skuša zamenjati taksi storitve.

Razvoja menda ni mogoče zaustaviti, vendar ima zbliževanje nasprotno besedo, razhajanje in ljudje se vračajo stvarem, ki jih morda v svojem življenju nikoli niso srečali. Počasi se povečuje uporaba fotografskih filmov, Kodak je požel veliko zanimanja s filmsko kamero Super 8, izdelovalci avdio naprav pa po tekočem traku predstavljajo gramofone. Ne, ker bi se jim to zdelo »fajn«, temveč ker se povečuje zanimanje za vinilne plošče. Ljudje iščejo stare albume, mladi glasbeniki, ki v svoji karieri nikoli niso izdali plošče, pa to vse pogosteje počnejo. Sicer je prodaja še vedno relativno nizka, daleč za prihodki storitev pretočne glasbe, a se iz leta v leto povečuje. Smo na pragu oživljanja vinila?

Vedno iščemo nekaj drugačnega

Razloge razhajanja lahko iščemo v naravi pametnega telefona. Ta je iz razburljivega označevalca prihodnosti postal sestavni del življenja. Navdušenje v gledanju fotografij na zaslonu ter poslušanju mp3 glasbe je bila posledica novega način sprejemanja vsebin. Ko pa novost postane običajno, potem je v naši naravi, da začnemo iskati nekaj drugačnega. Pa čeprav so to stvari iz preteklosti. Nostalgija ima pri tem veliko vlogo, a ne gre le zanjo. Plošče kupujejo tudi ljudje, ki se v času prevlade gramofonov še niso rodili. Ker so se naveličali prikaza vsega znotraj aplikacij in iščejo fizično izkušnjo?

Iščejo občutke v poslušanju glasbe, kar je glasba v pretočni obliki, delno pa tudi zgoščenke, odpravila. Samo pritisk na gumb in ležerno poslušanje kjerkoli, za nekatere ni več dovolj. Kakovost glasbe s plošč bi lahko digitalizacija ohranila, vendar zaradi udobnosti, prenosljivosti in še česa, ni. Zven glasbe, ki jo predvaja telefon, poslušamo pa jo s slušalkami, ni enak zvenu gramofona na kvalitetnem ozvočenju. Oziroma bolj plastično povedano – izkušnja poslušanja glasbe s plošče je polnejša. Tudi zato, ker prej obrišemo ploščo, jo postavimo na gramofon in pazimo, da počasi in pravilno nanjo položimo iglo. Najprej naredimo fizično delo, nato pa sami ali v družbi uživamo v zvokih.

Nežne dokaze razhajanja, bomo sicer videli, ali gre za kaj več kot za muho enodnevnico, zaznamo tudi drugod. Priložnostne in nepričakovane fotografije naredimo s telefonov, a za fotografiranje pomembnih trenutkov imamo še vedno nekje pri roki boljši fotoaparat. Podobno je z zapiski. Naredimo jih s telefonov, a še vedno pišemo tudi v papirnate beležke. Kar pravzaprav ni slabo.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja