Matjaž Ropret 23. februarja 2017 ob 09:30
AMD-jeva šefica Lisa Su je ena redkih žensk na čelu visokotehnoloških podjetij.

Po začetnih XT-jih in 286-kah je prvi resno hiter PC pri nas doma imel AMD-jev procesor 386DX 40 MHz. Čip, ki so ga lahko začeli prodajati šele po dolgotrajni sodni bitki z Intelom, in je verjetno še do danes ostal največji hit tega podjetja. V tisti generaciji namreč veliki konkurent ostal pri 33 MHz in najhitrejša 386-ka se je skoraj lahko merila s počasnejšimi 486-kami. Kasneje je bil AMD še nekajkrat relevanten s procesorji Athlon in kaj zaslužil s Semproni in Duroni, toda v zadnjem desetletju so ga reševali večinoma grafični procesorji Radeon. Zaradi konkurence in potrošniške izbire, pa tudi zato, da se Intel zbudi iz zimskega spanja upam, da bo nova družina procesorjev Ryzen izpolnila obljube in se dobro prodajala.

V začetku marca v trgovine prihajajo najbolj zmogljivi člani te družine, osemjedrniki R7. Ti bodo tekmovali z Intelovimi core i7, a z od nekaj deset do kar 500 evrov nižjimi cenami. Zmogljivostno so po prvih testih večinoma zraven, ponekod morda v sami hitrosti jedra zaostajajo in se opirajo na višje frekvence, toda skupen rezultat, še posebej pri programih, ki znajo izkoriščati več jeder, je primerljiv z Intelovimi procesorji ali celo boljši. Najcenejši med njimi (cca 350 evrov) tudi rabi zgolj 65 w moči, kar pomeni, da je najbolj energijsko učinkovit osemjedrnik.

Toda R7 predstavlja vrh ponudbe, ti procesorji bodo zanimali igričarje, tiste, ki poganjajo navidezno resničnost in druge entuziaste, za množičnejši trg bosta zanimivejši družini R5 in R3, ki v prodajo prihajata v drugi polovici leta. Še bolj pa procesorji z integriranim grafičnim čipom (AMD jim prav APU) in tisti za prenosne računalnike. Tam je že dolgo glavnina množične prodaje računalnikov, čeprav so seveda precej bolj donosne komponente za strežnike in zelo zmogljive mašine za namenska opravila. In tam res rabimo konkurenco Intelu. Njegovi prenosniški procesorji že lep čas niso doživeli resnega napredka. Core m naj bi ponudil dotlej še nevideno kombinacijo energijske učinkovitosti in zmogljivosti, a se je v prvi generaciji izkazal tako za podhranjenega za resnejša opravila (celo osnovno montažo videa) in tudi ne tako baterijsko izjemnega. Nasledniki so boljši, za kratka obdobja (procesor ne more ves čas delovati s takim taktom) po hitrosti celo primerljivi s pravimi i3, i5 in i7 in Intel je šel tako daleč, da jih je tudi imensko vtaknil med slednje in tako povzročil nekaj zmede. Dokazuje pa to tudi, da “pravi” procesorji core i za prenosnike niso nič posebnega. Če bi se tu vmešal AMD, mogoče tudi s superiornejšo integrirano grafiko – ta del Intelu res nikoli ni šel od rok – bi bilo to za kupce odlično. Potem bi mogoče Lenovo za svoje dvoživke lahko za podoben denar namesto Intelovega Atoma X5 nakupil resne procesorje. Pa še kakšen tak primer bi lahko našel. Poleg tega bi bila cenovna brca v rit še kako dobrodošla, kajti sploh družina core m je precenjena in onemogoča ponujanje zanimivih križancev med tablicami in prenosniki po atraktivnih cenah. Drugače povedano – precej pod tisoč evri.

Intelu zadnje čase ne gre po načrtih in to dejansko je AMD-jeva (zadnja?) priložnost. Potem, ko je največji izdelovalec procesorjev že najavil, da bo opustil svojo dolgoletno strategijo tik-tak, kjer je tik predstavljal prehod na nov proizvodni procesor (litografijo z manjšimi razdaljami), tak pa novo arhitekturo procesorja, je zdaj napovedal še, da bo za dodatno generacijo zamaknil prehod na 10 nanometrski proces. Intel tako še nekaj časa ostaja na 14 nm, pri čemer je za jedra zen procesorjev Ryzen tudi AMD. Medtem so proizvajalci procesorjev Arm (Qualcomm, Samsung) že prešli na 10 nm. In Intel dokončno izrinili iz mobilnega sveta. Vsaj s t. i. sistemi na čipu. Po drugi strani je velikan iz Santa Clare s pomočjop red leti prevzetega Infineona zdaj predstavil modemski čip, ki podpira vse frekvence in mobilna omrežja, vključno z gigabitnim LTE. In ker je Apple v sporu in tožbi s Qualcommom, ki ga cenovno stiska za svoje “modeme”, Apple pa je seveda navajen obratnega procesa, bi lahko iPhone 7s oz. 8 imel Intelova integrirana vezja. Procesor oz. sistem na čipu na Armovi osnovi Apple za iPhone in iPad razvija sam, a brez omrežnega dela, tako da se mora za to obrniti druge dobavitelje.

AMD-ja v mobilni zgodbi ni, medtem ko se njegov glavni tekmec pri grafičnih čipih Nvidia močno trudi na tem področju. A če podjetje zdrži in ohrani, bolje rečeno spet vzpostavi konkurenco pri namiznih in prenosniških procesorjih, bo to že prva zmaga za kupce.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja