Digitalna si, draga Slovenija, a kaj ti to pomaga
Matjaž Ropret 28. novembra 2016 ob 13:15

Slovenija je med državami, ki rade ustanavljajo strateške svete in podobne zbore modrecev, da izgleda, kot da nekdo razmišlja, daje dobre predloge in da se nam gre za napredek. Mogoče so ideje za takimi pobudami običajno dejansko plemenite, ampak rezultati so pičli. Več strateških svetov za turizem ni dalo prav nikakršnega napredka, še danes se panoga vrti okrog istih vprašanj in težav kot deset ali 15 let nazaj. Povsem enako bo tudi z digitalno koalicijo, ki so jo ustanovili prejšnji teden in naj bi poskrbela za

povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti, razvoj socialne in vključujoče družbe ter hitrejše digitalno preoblikovanje Slovenije.

Že to, da je treba ob koncu leta 2016 sploh govoriti o nujnosti digitalizacije, nakazuje na to, da je nekaj narobe. Digitalizirane centralne zbirke podatkov, e-storitve na vseh področjih, od urejanja takih in drugačnih »papirjev« do prevoza, bi morale biti že leta stvarnost. Pa niso. Ključen dokument za digitalno koalicijo je DigitAgenda, ki prinaša 30 priporočil. Večina povsem dobronamernih in spodbudnih, ampak tudi precej splošnih (razvojna podpora države, digitalna strategija gospodarskih družb) ali tako kompleksnih (posodobitev šolskih programov, digitalna enotna vstopna točka). Le malo je konkretnih, kot npr. odprt internet na prometnih sredstvih, pri katerih se čez leto ali dve dejansko da pogledati, kaj je bilo storjenega, kakšen je napredek in kaj ta storitev prinaša v praksi. Konkretizacija takih načrtov je nasploh vedno največja težava. Piscem se vedno zdi, da če se bodo omejili na majhne (uresničljive) cilje, strategija ne bo dovolj visokoleteča in bo preveč omejujoča. Bila pa bi vsaj izvedljiva in merljiva, taki dokumenti, kot je DigitAgenda pa so po navadi spuščanje megle, učinka pa nimajo.

Mogoče ga niti ni treba, ker smo menda že tako ali tako dobri, samo zanimanje za vse odlične storitve je treba povečati. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po poročanju Dela, ko je govoril o ukrepih za spodbujanje digitalizacije, med drugim izjavil:

Na marsikaterem področju vodimo

In pristavil, da zaostajamo pri množični uporabi e-storitev. Ne vem točno, naj natančno je minister imel v mislih, težko pa najdem kakšen primer, kjer smo e- ali digitalni sferi vodilni. Še tam, kjer smo, smo kvečjemu državi navkljub, ne zaradi nje. Samo prodornosti in domišljiji mladih se lahko zahvalimo, da slovenski startupi iz leta v leto pritegnejo desetine milijonov tveganega kapitala. In operaterji so kljub temu, da je država prek regulatorja na dražbi frekvenc poskrbela predvsem za polnjenje proračuna, pokrili skoraj celo državo z omrežji LTE.

Tudi letošnja študija o razvitosti informacijske družbe, ki jo je pred dnevi izdala Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) – ta deluje v sklopu Organizacije Združenih narodov – ne potrjuje ministrove trditve. Po splošnem indeksu razvitosti informacijske in telekomunikacijske tehnologije v državi (ICT Development Index, IDI) je Slovenija na 33. mestu. Lani je bila 32., torej v zadnjem letu ni bilo napredka. Glede dostopa do sodobnih tehnologij smo na 29. mestu. Vsaj glede nečesa ima minister prav. Uporaba je nizka, saj smo glede tega komaj na 49. mestu. Še najvišje smo glede veščin na področju IKT, na sedmem mestu. Tudi druge študije in primerjave kažejo, da smo kvečjemu nekje na sredini, nikjer (več) prav v vrhu.

Podobno kot nedorečenost ciljev in ukrepov me skrbi sama sestava »koalicije«. Izjavo o njeni vzpostavitvi in sodelovanju v njej – da ne bo pomote, to so storili zaradi priporočil oz. zahtev Evropske unije – so podpisali: premier Miro Cerar, predsednik Gospodarske zbornice Marjan Mačkošek, glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik, Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Jadran Lenarčič, predstavnik mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda, predstavnik rektorske konference Ivan Svetlik in predsednik Skupnosti občin Bojan Kontič. Pisana akademsko-politična zasedba, v kateri pogrešam tiste, ki bi se z razvojem novih tehnologij, storitev in podobnega dejansko ukvarjali in o tem kaj vedeli. Mogoče tudi poznali razmere in dobre primere v tujini. Znova so na kupu običajni osumljenci, ki so vedno zraven, a od njih ne pričakujem kaj konkretnega. Navsezadnje so to večinoma ljudje na položajih, ki ne vodijo konkretnih projektov, ampak se fotografirajo ob takih priložnostih, kot je »vzpostavitev digitalne koalicije«.

Pri vsem skupaj pa pogrešam vsaj še en podatek, mogoče dva. Ključna, da bi iz vsega skupaj lahko kaj nastalo. Nikjer ni omenjeno, koliko denarja namerava država ali kdor koli drug nameniti za uresničevanje teh zamisli in projektov. Niti, koliko časa bodo tem pobudam namesto čemu drugemu posvetili na ministrstvih, uradih, agencijah, univerzah, fakulteta in drugih inštitucijah. Brez teh dveh podatkov o vsem skupaj ni vredno več izgubljati besed, ker je že tako ali tako samo sebi namen in v taki obliki ne more prinesti rezultatov in jih tudi ne bo.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja