Crosscall: Novinec, ki se bo moral še dokazati
Matjaž Ropret 15. februarja 2017 ob 12:12

Robustni telefoni so v Sloveniji tradicionalno zelo priljubljeni, precej bolj kot v marsikateri drugi državi. Zato smo se rahlo čudili, ko Sony ni izdelal naslednice Xperie Go ali ko Samsung omahuje z novimi različicami Galaxyja Xcover. In sušo tovrstnih modelov poskušajo izkoristiti uvozniki manj znanih znamk in tako odščipniti nekaj prodaje raznim “kitajcem” z Aliexpressa, ki so večinoma zavzeli ta prostor. Ena takih novih ponudb so telefoni francoskega podjetja Crosscall, ki pa za zdaj na žalost bolj gradi na svoji znamki in imidžu kot na res dobrih mobilnikih.

Preizkusil sem dva izdelka te znamke. Pametni, androidni telefon Trekker-M1 Core in “običajni” mobilni telefon Spider-X4. Glede na tehnične lastnosti in ceno (prvi stane 280, drugi pa 105 evrov) sem šel v test z domnevo, da je pravzaprav Spider boljši nakup, da za tistih sto evrov ponuja več, kot prvi za skoraj tristo. Pa sem si vmes premislil. Na žalost ne, ker bi bil pohodnik (trekker) tako dober, ampak ker je pajek (spider) precenjen in temelji na tehnologiji in konceptih iz kakšnega drugega obdobja. Oba imata nekaj dobrih nastavkov, ampak Francozi bodo morali v naslednike vgraditi bistveno zmogljivejše čipovje in izboljšati izbirnike (pri pajku), da bodo njihovi telefoni pridobili moje priporočilo. Kakšna konkretno torej sta tadva robustneža?

Trekker izgleda bolje, z rdečim robom in nekaj drugimi majhnimi oblikovnimi prijemi, pa tudi na otip je njegova plastika bolj kakovostna. Mehkejša in prožnejša. Kar nedvomno velja tudi za steklo čez zaslon. Gorilla glass pri njem zdrži marsikaj, precej bolj standardna različica “pleksija” pri pajku pa je že pri drugem ali tretjem padcu pridobila kar opazno prasko. Ampak oba telefona v osnovi preneseta precej neskrbno ravnanje. Padci na beton, led in druge trde podlage niso pustili resnih posledic. Prav tako nista problem niti voda niti sneg, karkoli sem počel z njima, je bilo premalo za njun oklep in zatesnitev. Res pa je, da se v ekstremno preizkušanje nisem spuščal. Čepi dobro zatesnijo, a je vsaj tistega čez priključek za polnjenje (micro USB, seveda, menda ni kdo pričakoval USB-C) pri pohodniku kar težko odpirati s kratko pristriženimi nohti. Tudi vstavljanje kartic ni desetsekundno opravilo. Treba je odviti štiri vijake, kar je veliko lažje kot s priloženim ključkom storiti kar s klasičnim izvijačem. Sicer telefona za današnje standarde nista velika, zato pa kar precej debela.

Ako je vzdržljivost in zunanja izdelava na visoki ravni, sem manj navdušen nad delovanjem tako enega kot drugega. Androidni model je podhranjen. Pomnilnika je z dvema gigabajtova za silo dovolj, toda procesor Snapdragon 210 s spodnjega konca zmogljivostne lestvice določenih nalog preprosto ne dohaja. Za preprosto brskanje po spletu in družabnih omrežjih še nekako shaja, čeprav se že tu pozna razlika z večino današnjih telefonov, tudi takih, ki stanejo manj. Toda pri fotografiranju se pokaže pomanjkanje procesorske moči. Že sam zagon aplikacije traja kar nekaj časa, potem pa se tudi v njej vse odvija počasi. Od pritiska na tipko sprožilca do tega, da je fotografija dokončno obdelana in shranjena, mineta zagotovo dve sekundi. Ob vključenem načinu HDR pa še bistveno več. Pa tudi sama fotografska kakovost iz tipala z osmimi milijoni točk je nekje na ravni telefonov izpred nekaj let, ne tam, do kamor smo (tudi v nižjih cenovnih razredih) prišli lani. O videu v razločljivosti HD (720p) in sprednjem fotoaparatu z dvema milijonoma točk sploh ne bom razglabljal. V letu 2017 pričakujem več.

Podpora za LTE je zdaj že kar nekako samoumevna in tu z njo ni težav. Hvalim, da na telefonu teče čista Googlova različica operacijskega sistema (različica 6.0.1), brez kakršne koli preobleke. Menda je tudi v slovenščini, čeprav na testnem telefonu ni bila. Baterija brez težav zdrži dva dneva uporabe. Kar ni presenetljivo, glede na procesor, zaslon in vse ostalo. Vgrajen je čip za brezstično tehnologijo NFC, kar pri cenejših telefonih še vedno ni povsem samoumevno, in radijski sprejemnik. Še ena šibka stran pa je zaslon. Preživel bi dokaj nizko ločljivost 854 x 480, ker je tudi diagonala ekrana s 4,5 palci med manjšimi v današnjem svetu pametnih telefonov. Ampak razočara njegova skromna svetilnost, zaradi česar je marsikdaj dejansko težko videti, kaj je sploh na zaslonu. Še posebej med fotografiranjem.

Zanimivo je, da je bil prejšnji model Trekker-M1 v marsičem boljši. Imel je zmogljivejši procesor, zaslon z večjo ločljivostjo, boljši fotoaparat, a zato samo en gigabajt delovnega pomnilnika in osem gigabajtov prostora za podatke (Core jih ima 16), kar je vmes postalo nesprejemljivo. Očitno so Francozi v želji, da obdržali ceno ali maržo naredili nekaj kompromisov pri »nadgrajenem« modelu. Na žalost preveč, kar je velika škoda. Resnično upam na konkreten preskok pri naslednjih modelih, ker mi je drugače zasnova všeč. Crosscall se tudi trudi z majhnimi dodatki, kot sta priložena vrvica za nošenje telefona okrog roke in nalepke v škatli.

Pajek je za tiste, ki s telefonom res samo telefonirajo in mogoče še pišejo kratka sporočila. Ti dve nalogi opravlja v redu, ob tem, da preživi malo bolj pustolovsko ravnanje z njim. Vse ostalo, od zaslona in fotoaparata, do poskušanja odpreti kakšno spletno stran in predvajati kaj večpredstavnostnega je preveč za to platformo. Premore bluetooth za povezavo v avtu, nima pa wifi-ja. Kdor je že desetletje in več navajen na telefon s solidno velikim barvnim zaslonom za osnovne funkcije (naloženi sta tudi dve igri) in se vmes njegove potrebe in želje niso zvišale, hoče pa še bolj zavarovano ohišje, najbrž ne bo razočaran. A tudi ne navdušen in nov svet se mu ne bo odprl, pa tudi plačal bo malo preveč. Ampak v redu, uvoznik je očitno ugotovil, da veliko konkurence ni.

V poplavi kitajskih robustnežev dvomljive kakovosti in zanemarjanjem segmenta pri velikih proizvajalcih je znamka, ki se dejansko trudi, kar poživitev. Mogoče bo Crosscall na sejmu MWC čez deset dni pokazal še kaj bolj tehnološko sodobnega, spodobilo bi se.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja