Matjaž Ropret 8. avgusta 2016 ob 21:55
Bomo kmalu dobili novega Klemensa von Metternicha, državnega cenzorja, ki bo skrbel, da na spletu ne bo nič grdega?
Bomo kmalu dobili novega Klemensa von Metternicha, državnega cenzorja, ki bo skrbel, da na spletu ne bo nič grdega?

Naj bo cenzuriranje spletne vsebine, če je ta še tako odvratna, sploh dopustno? Če bo obveljalo, kar piše v predlogu sprememb zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom), bodo operaterji lahko (morali?) blokirati dostop do spletnih strani na seznamu Interpola. Ampak kdo ve, če bi se zakonodajalec ustavil pri tem, ne pa naslednjič ob spreminjanju zakona dodal še kakšne izjeme.

Želje državnih organov po operaterski »cenzuri« nekaterih spletnih strani niso nove. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo je že uspel z nekaj sodnimi odločbami, zaradi katerih morajo operaterji blokirati številke IP najbolj znanih tujih spletnih stavnic, ki za poslovanje v Sloveniji uradno nimajo dovoljenja. In tudi generalna policijska uprava je od ponudnikov dostopa do interneta zakulisno že zahtevala blokiranje dostopa do najhujših primerov pedofilije in zlorab otrok. Ampak je takrat direktorat za informacijsko družbo (še v sklopu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) menda prepričal kriminaliste, da bi bila to kršitev internetne nevtralnosti, kot je zapovedana v ZEKomu. Zdaj ta isti direktorat (po novem kot dej ministrstva za javno upravo) zakon poskuša spremeniti tako, da bi vanj vnesel izjemo na željo kriminalistov. Tako bi poleg izrednih razmer in sodnih odločb kot povod za blokado veljala še uvrstitev na Interpolov seznam »najslabšega« (Interpol worst-of list, IWOL). Operaterji se sploh ne bi ukvarjali s tem, kaj je na dotičnih straneh, ampak bi dostop do domen avtomatično onemogočili.

Na prvi pogled ni nič spornega. Spolne zlorabe otrok so nekaj najbolj izprijenega sploh in če blokade komu preprečijo ogled teh svinjarij, super. Problem pa je, ker ima taka cenzura širše implikacije. Ne samo, da je skoraj vedno neučinkovita, ker je mogoče uporabiti take ali drugačne obvode (druge imenike DNS, posredniške strežnike, omrežje Tor, …) ali preseliti vsebino v temno mrežo (dark net), kamor lovke cenzorjev ne sežejo. Tudi če se delamo, da blokade res preprečujejo dostop, da so uspešne in da z njimi naredimo kaj dobrega, kot v tem konkretnem primeru, odpirajo vrata plazu tovrstnih Metternichovskih želja. Hitro bi se lahko pojavil še kdo, mogoče prej omenjeni regulator iger na srečo, ali pa tudi kakšen dušebrižnik, ki bi začel lobirati, naj med izjeme uvrstijo še kaj. Mogoče stavnice, mogoče trgovine prepovedanih substanc, mogoče klasično pornografijo, mogoče piratske datoteke. Ali pa kar vse po vrsti. Ko se nevtralnost interneta enkrat razrahlja, je ni več. In, nenazadnje, s takimi blokadami si Interpol in policije vsaj delno umivajo roke. Češ, saj smo nekaj naredili. Namesto, da se bi res trudili take strani odstraniti s spleta in preganjati tako posrednike teh vsebin kot tiste, ki so zagrešili zločine. Seveda pa je vedno lažje zlobirati za uvrstitev takih seznamov med izjeme pri spoštovanju načela internetne nevtralnosti in trditi, saj se trudimo. Direktorati ali ministrstva pa nato vedno znova uporabljajo argumentacijo, dostavljeno iz policijskih virov, da javnost prepričujejo v koristnost in nespornost predlogov, kot je ta najnovejši, ki je v javni obravnavi še do sredine septembra.

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja