Če kdo, naj o blokiranju dostopa do spletnih strani odloča sodišče
Matjaž Ropret 14. septembra 2016 ob 08:35

O nameri države, da uzakoni blokiranje spletnih strani na Interpolovem seznamu IWOL sem pisal, še preden je postala medijsko odmevna tema. In že takrat sem nakazal, da imam o takem predlogu mešane občutke. Kdo bi sploh lahko nasprotoval brisanju te svinjarije s strežnikov ali vsaj preprečevanju dostopa do njih? Ampak, dam še drugo vprašanje. Zakaj tako na lahko? Zakaj ne bi policija naredila tega, kar mora?

Najlažje si je zlobirati izjemo v zakonu, kot jo tokrat poskuša kriminalistični oddelek Generalne policijske uprave (GPU). Potem je blokiranje samodejno. Kot sem že omenil, se bo nedvomno naslednjič pri direktorju direktorata, državnem sekretarju ali ministru, ali pa kar pri vseh po vrsti, oglasil še kdo drug. Najbolj očitni kandidati so tisti, ki so že dosegli sodne odredbe za blokiranje dostopa do določenih spletnih strani. Še vedno veljajo blokade za nekaj spletnih stavnic (Bwin, Bet-at-home, …), mogoče še kakšna druga. GPU, predvsem tamkajšnji vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Anton Toni Klančnik še naprej povsod prepričuje odločevalce in javnost, da je predlagana izjema v Zakonu o elektronskih komunikacijah prava poteza. Tudi s »pripravljenostjo« na vnovično prezentacijo najbolj sprevrženih primerov zlorab otrok, ki jih gostijo strežniki na Interpolovem seznamu. Na zadnjem sestanku pri ministru si po navedbah ministrstva za javno upravo teh fotografij niso ogledali, je pa tovrstna predstavitev v preteklosti potekala že vsaj dvakrat.

V pogovoru za časnik Delo pa je Klančnik izjavil:

Brutalne in sprevržene spletne strani so na strežnikih držav tretjega sveta, kjer je mednarodna pravna pomoč večkrat ne samo dolgotrajna, ampak povsem neučinkovita, saj ni odziva. Sodna kontrola je v tem primeru nemogoča.

Kljub temu se po mojih informacijah ministrstvo zdaj nagiba k rešitvi, da bi morali kriminalisti za preprečevanje dostopa do takih vsebin pridobiti sodne odredbe. Kot jih je Urad za nadzor prirejanja iger (Unpis) na srečo za blokade stavnic. Pri pedofilih niti ne bo tožb, ker bi rad videl junaka, ki bi se pritožil na tako omejevanje dostopa do vsebin. Še vedno mi sicer ni všeč, da Unpis ne postavi niti najbolj osnovne strani s sporočilom, zakaj stran stavnice ni dostopna, ampak s tako blokado nimam problema. Lahko se ji tudi izognem (z drugim strežnikom DNS, posredniškim strežnikom, omrežjem Tor), če se mi zahoče. To ne posega v internetno nevtralnost in ne odpira vrat širjenju takih cenzorskih idej. Sodišče je pač višja veja oblasti od načel in principov. Kar zapove, je treba vsaj formalno spoštovati, možno pa je tudi izpodbijati na višji inštanci. Zato naj o omejevanju dostopa do pedofilskega ali kakršnega koli drugega internetnega materiala odločajo sodišča, ne pa seznami, ki so pod kdo vse kakšnimi pogoji nastali nekje zunaj Slovenije.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja