Bodo mikroskopsko majhne sijalke izpodrinile OLED?
Marjan Kodelja 9. januarja 2018 ob 07:39

Ko tehnologija uspešno stopi na pot komercializacije, se glasneje začne govoriti o njenih naslednicah. Tako je bilo z zaslonsko tehnologijo LCD in tako bo tudi z OLED-om. Samsung je namreč na sejmu CES prikazal »prototip« ogromnega zaslona, v katerem je vsaka pika majhna sijoča dioda (LED) oziroma tako imenovan zaslon »micro« LED.

Ste kdaj v živo videli ogromne reklamne panoje sestavljene iz LED-diod, na katerih predvsem v metropolah predvajajo oglase? Vsaka pika na njih je dioda LED, podobna tistim, ki jih najdemo v modernih sijalkah domače ali javne razsvetljave. Micro LED zaslon je v osnovi enak, le da so diode zelo, zelo majhne. Kar kajpada za sabo potegne celo vrsto težav, predvsem proizvodne narave. In Samsung tudi ni prvi, ki je izdelal prvi prototip televizorja. To je namreč leta 2012 storil Sony, a dalje od prototipa ni prišel. Sicer pa je tehnologijo iznašla leta 2000 skupina raziskovalcev Teksaške univerze pod vodstvom profesorjev Hongxinga Jianga in Jingyuja Lina.

Tehnologija ima zelo veliko skupnega s trenutno po mnenju nekaterih najboljšo zaslonsko tehnologijo OLED. Obe namreč sestavlja ogromno majhnih sijalk (diod LED), ki so samostojni izvori svetlobe. Razlika je v snovi, iz katere so. Organskih materialov (OLED – snovi na osnovi ogljika), kar za samo potegne predvsem težavo omejene življenjske dobe oziroma postopno degradacijo materiala, kateri je še najbolj podvržena modra dioda, ali iz galijevega nitrida (GaN), ki omenjenih težav ne pozna. Organske diode so tudi občutljive na kisik in vlago, zato morajo biti pod ovojno plastjo, poleg tega imajo zasloni OLED tudi polarizacijski filter, ki preprečuje, da bi v notranjosti zaslona odbita svetloba prišla do očesa gledalca in poslabšala kontrast. Pri micro LED zaslonih omenjeni plasti nista potrebni, struktura je še za odtenek enostavnejša, zaslon pa v teoriji tanjši od 100 µm. Prednosti pa s tem še niso izčrpane. Za polovico nižje je poraba (lux/W), kar pomeni enako svetilnost ob manjši porabi ali večjo ob enaki, čas osveževanja slike se iz območja mikro premakne v območje nanosekund, pa še življenjska doba zaslona je daljša.

Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti, in vsaj dva razloga sta, zakaj jih še vsaj nekaj let ne bo v komercialnih zaslonih. Prvi je klasični. Ker so izdelovalci zadnja leta veliko denarja namenili razvoju tehnologije OLED, bodo hoteli tega najprej »dobiti« nazaj, predno nam bodo namenili nekaj novega in sočasno boljšega. Ali po domače. Prve naprave, naj gre za očala navidezne resničnosti, pametne telefone ali televizorje, bodo zabeljeno drage. Tudi zato, ker še niso izumili primerno hitrega, natančnega in cenenega postopka množične izdelave.

Samsung je sicer po velikih zaslonih, s katerimi želi nadomestiti projektorje v kinodvoranah, že prikazal tudi prvi “domači” televizor z novo tehnologijo. Imenuje se zid oz. stena (The Wall), velik je kar 146 palcev in je modularen, kar naj bi pomenilo, da bo kupec lahko poljubno sestavljal velikost in ločljivost ekrana. Ker vsaka sijalka oddaja svetlobo točno določene barve, barvni filtri niso potrebni. Za razliko od televizorjev OLED, kjer vse diode svetijo z isto barvo – zaradi zgoraj omenjenih težav. Najvišja svetilnost pa je 2000 nitov, to pa je enako kot pri najboljših zaslonih LCD (s kvantnimi pikami) in dvakrat več od OLED-ov. Vendar so to za zdaj prototipi ali izdelki za najbogatejše, ostali bomo morali še malo počakati.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja