Androidne tablice so v zatonu, jih lahko reši Chrome OS?
Matjaž Ropret 9. februarja 2018 ob 11:10

Tablice s sistemom Chrome OS so »v prihajanju« že kar nekaj časa. O tej ideji sem pisal pred dobrim letom, pa se potem v zvezi z njo ni kaj dosti premaknilo. Toda nedavno je pricurljala prva »živa« fotografija Acerjeve tablice, na kateri je, vsaj tako se je dalo razbrati, tekel brskalniški operacijski sistem. Zato morda prvi konkretni izdelki niso več daleč, prav mogoče je, da kakšnega ugledamo na sejmu MWC v Barceloni konec meseca. In prav nič ne bo prezgodaj, kajti Google in tudi proizvajalci naprav morajo nekaj storiti, saj veliki androidni zasloni skoraj nikogar več ne zanimajo.

Nedavno je analitska hiša IDC objavila podatke o prodajih tablic v lanskem letu. Za Google in njegove partnerje nikakor niso spodbudni. Skupno število prodanih je upadlo za dobrih enajst milijonov na 163 milijonov in pol. Na vrhu sta še vedno suvereno Apple in Samsung, vendar z drugačnimi izhodišči. Prodaja iPadov se je stabilizirala, lani je bila za dober milijon enot boljša kot leto prej. Izdelki Galaxy Tab so tudi približno enako priljubljeni, toda trend je negativen, za milijon in pol manj jih je našlo kupce kot leta 2016. In v zadnjem četrtletju je prvič doslej na drugo mesto po številu prodanih tablic, pred korejskega velikana, skočil Amazon s svojimi izdelki Fire. Ti so zgolj osnovani na Androidu, a nimajo dostopa to Trgovine Play, temveč Amazonove lastne (toda Googlovo je mogoče dodati enostavno v petih minutah). Sledita Huawei in Lenovo, prvi z nekoliko višjimi številkami, vendar verjetno precej manjšimi od želja in pričakovanj, drugi s približno enakimi. Zelo opazen pa je v padec v kategoriji »drugi«. Proizvajalci zunaj velike peterice, torej različni acerji, asusi in brezštevilni »kitajci« so v promet uspeli spraviti za četrtino manj tablic kot 2016-ega. Le še 55 milijonov. Kar po svoje ni presenetljivo. Prvič zato, ker res ne ponujajo ničesar pretresljivega, kakovost je že leta (pod)povprečna. In drugič zaradi stagnacije androidnih aplikacij v tabličnem načinu. Razvijalci se osredotočajo na telefone, če že naredijo kaj luštnega ali inovativnega za večji ekran je to za iPad.

Kaj je sploh Chrome OS in zakaj bi bil bolj primeren za tablice od Androida? Še najlažje si ga je predstavljati kot če bi na napravi tekel samo brskalnik Chrome. In nekaj malenkosti, denimo Raziskovalec in pregledovalnik fotografij. Že na računalniku večino vsega postorimo v brskalniku, zato »omejenost« nanj ni prehuda omejitev. Toda Google je v zadnjem letu, sicer ne brez težav, dodal še podporo za androidne aplikacije. Torej lahko že zdaj prenosniki s tem sistemom (chromebooki) poganjajo večino tega, kar poznamo s telefonov in tablic. Ne vsega enako hitro in v pravem prikazu, toda večinoma zadovoljivo in situacija se izboljšuje. Tablica s tem operacijskim sistemom je tako kot bi bila androidna, pa še čisto spodobno delovno orodje zraven, še posebej, če se ji doda tipkovnico in miško. V zadnji različici (64) je Google dodal še razdeljen pogled (dve »okni« naenkrat) in možnost, da aplikacije tečejo v ozadju.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Poganjanje Chrome OS (z emulacijo Androida oz. podporo za aplikacije slednjega) pa ima kar nekaj prednosti. Zagon naprav je skoraj instanten, poraba baterije pa majhna, ker v ozadju teče precej manj požrešnih zadev. Sistem je v osnovi precej varnejši pred zlonamerno kodo, ker uporabnik skoraj ničesar ne namešča. Pa tudi čistejši, ker ni niti gore prednaloženih aplikacij proizvajalca in/ali operaterja niti kakšne preobleke. In nenazadnje ni odvisen od dobre volje omenjenih za nadgradnje. Te skoraj vsakotedensko na naprave pošilja neposredno Google (enako kot Microsoft pri sistemu Windows ali Apple pri iOS) in zagotavlja podporo več let. Večina (poceni) tablic hitro obstane na stari različici Androida. Stroški sestavljanja spodobnega hardvera za novo generacijo tablic pa tudi ne bi smeli biti kaj posebej višji, navsezadnje so chromebooki dokaj poceni (pa ne nujno ceneni) in prav zaradi tega v tujini dokaj pribljubleni. Prav lahko si predstavljam, da bi klasične chromebooke sčasoma nadomestili tablični »križanci« – taki, pri katerih se lahko zaslon in tipkovnica sestavita v »prenosnik« ali razdružita v samostojno tablico. Zagotovo morajo Google in proizvajalci razmišljati v tej smeri kajti samostojne tablice so za kupce pretežno nezanimive, razen kot poceni nadomestne (otroške) televizije, kar dokazuje Amazon.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja