Android 8.0 Oreo prinaša več od istoimenskih piškotov
Matjaž Ropret 16. septembra 2017 ob 13:37

Oreo niso med mojimi najljubšimi piškoti in na prvi pogled tudi Android 8, ki so mu za ime pridali prav to sladico, ne daje vtisa izjemno pomembne različice. Google izpostavlja izboljšave v uporabniškem vmesniku, bolj izpopolnjen sistem obvestil, plavajoča okna in nove emotikone. Toda, kot sem na kratko omenil že v napovedi novega telefona na osnovi projekta Android One Xiaomi Mi A1, bo pod površino to doslej najbolj korenita sprememba tega operacijskega sistema. Kar bi lahko prineslo tako konkretno izboljšanje trajanja baterije kot hitrejše nadgradnje, mogoče pa bomo imeli tudi več možnosti, da zamenjamo korejske in druge neestetske in preobsežne preobleke.

Google je že večkrat poskusil resno izboljšati trajanje baterije, predvsem s tem, kar sistem in aplikacije počnejo v ozadju. In tudi tokrat je opravil pomembno spremembo v tej smeri. Aplikacije bodo namreč lahko redno pridobivale lokacijske podatke samo takrat, ko bodo v ospredju. Vse, ki tečejo v ozadju, bodo lahko dobile podatke o lokaciji samo nekajkrat na uro. Zdaj lahko, čeprav v bistvu niso v uporabi, ves čas »kurijo« gps. Tudi sam sistem bo svojo lokacijo osveževal le enkrat na dve minuti, zdaj pa to počne na vsaki dve sekundi. Poleg tega pa bo manj uporabljal omrežja wi-fi za ugotavljanje lokacije, še posebej, če bo telefon ves čas priključen na isti usmerjevalnik. Potem telefon s to metodo ne bo posodabljal svojih podatkov o tem, kje je.

Med uporabniki se je, malo tudi neupravičeno, razširilo prepričanje, da že samo vključen sprejemnik gps skrbi za praznjenje baterije. Zdaj očitno Google resno dela na tem, da ta mit razbije. Na podoben način se mnogi še vedno otepajo bluetootha in ga izklapljajo vedno, kadar telefon po tem protokolu ni povezan z nobeno drugo napravo, denimo ko se pripeljejo domov in ne rabijo več povezavo z avtomobilskim infozabavnim sistemom. Četudi modrozoba tehnologija že od različice 4.0 naprej v mirovanju skoraj ne porablja energije.

Še bolj pomembna arhitekturna sprememba pa je Project Treble, ki operacijski sistem razbija na tri ločene dele in ga približuje zasnovi, kot jo poznamo na osebnih računalnikih. Samo jedro sistema bo ločeno od vsega ostalega in vanj proizvajalci telefonov ne bodo mogli posegati. Razvijal ga bo Google in na njegovi osnovi pravzaprav vsakdo, ki bo vzel osnovo AOSP (Android Open Source Project). Nato bo nivo višje del z gonilniki, za kar bodo skrbeli proizvajalci različnega čipovja. Čisto na vrhu pa bodo take in drugačne preobleke, ki jih imajo Huaweiji in Samsungi tako radi. Ker bo vse to ločeno, bodo lahko omenjena podjetja hitreje pripravila nadgradnje, saj jim ne bo treba svojih dodatkov sprogramirati v celoten sistem, ampak bodo zgolj vzeli osnovo od Googla in gonilnike dobaviteljev komponent ter dodali svoj izgled in funkcionalnosti.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Zanimiva bi zato lahko končno postala scena po meri spisanih različic sistem (angl. custom ROMs), kot je bil nekoč Cyanogen, zdaj pa naslednik tega projekta Lineage OS. Precej lažje jih bo pripravljati, saj jih ne bo treba prilagajati za vsak model telefona posebej in iskati gonilnikov zanj ter vsega tega prevesti v jedro sistema. Vsaka taka različica bi morala delovati na vsakem telefonu, saj bodo gonilniki ždeli na svoji particiji notranje shrambe, ki z menjavo »ROM-a« ne bo povezana. Treba bo torej samo odkleniti zaganjalnik (bootloader) in naložiti želeno različico. Puristi bi tako lahko skoraj vsak telefon spremenili v »čistega« po vzoru Googlovega Nexusa oz. Pixla.

Ni nujno, da bodo vsi telefoni, ki jim bodo proizvajalci namenili nadgradnjo na Oreo, že imeli tovrstno arhitekturo. Povsem možno je, da bo pri njih še vse po starem. Seveda pa bodo veljale vse omejitve za delovanje aplikacij in sistema v ozadju, zato bi se moralo trajanje baterije vsem uporabnikom z osmico izboljšati. Vsak telefon, ki bo že v osnovi v prodajo prišel z novo različico Androida, pa bi moral imeti na novo spisan operacijski sistem. S tem pa odpirati pot za promptnejše nadgradnje in več možnosti za igranje z namestitvami. Čeprav se mogoče vse skupaj sliši precej tehnično, se tega posladka veselim precej bolj kot pravih piškotov z enakim imenom.

***

Naslovna fotografija: Wikipedia

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja