Alexa, kaj pravi lisica …
Marjan Kodelja 15. maja 2017 ob 07:57

Z Matjažem sva bila navdušena nad odgovorom, ki je bil kajpak skladen s pesmijo norveškega komičnega dua Ylvis. Tako zelo, da je Echo dot kupil.

A ne bi bilo fajn imeti sogovornika, ki prijazno odgovori na vsako, še tako neumno vprašanje in poskuša postoriti vse, kar mu zapoveš? Predvsem pa je pripravljen pogovarjati se ob vsakem času. Česar za ženo in otroke ne morem vedno reči. Saj so prijazni in hočejo ugoditi, a imajo svoje meje, svojo glavo in svoj raven potrpežljivosti! Alexa in njeni »bratci« iz drugih logov pa so »stroji« in vsaj dokler z njimi govoriš v angleščini, so lahko najboljši prijatelji! In potem je svizec zavil čokolado.

Pravzaprav mi je dalo misliti, ko sta dva Kitajca, mimogrede bila sta predstavnika  podjetja z izdelki pametnega doma, čebljala v Amazonovo napravo, da sta kazala na njeno sposobnost prižiganja in ugašanja sijalk LED. Nekako jima je skoraj vedno uspelo, nato pa je hotel takisto poskusiti še vzhodnoevropejec. Ni bilo preprosto, predvsem pa ni vedno delovalo. Meni se je zdela njegova izgovarjava v redu, Alexi pa očitno ne. Ko sem sam odprl usta in jo pobaral o Sloveniji, pa je sploh izgubila vso voljo za sodelovanje. Očitno moj naglas ni izpiljen, kot sem menil, zato je komunikacija z njo potekala skoraj enako, kot škotski dvojec v videu prepričuje dvigalo, naj ju zategne v enajsto nadstropje. Čeprav gre za pretiravanje pa vseeno kaže na težave, ki jih bomo s pomočniki imeli vsi, ki podprtega jezika ne govorimo od rojstva. Da niti ne omenim narečja! Ampak to je le manjši del težave tovrstnih naprav.

Ni važno, ako sliši na ime Siri, Alexa, Cortana ali je suhoparno preprosto Googlov pomočnik, vsem je skupno, da brez povezave v internet postanejo (drag) obtežilnik za papir. Ne gre le zato, da te naprave tam najdejo odgovore na zastavljanja vprašanje, tamkaj poteka tudi razpoznava izgovorjenega ukaza. Brez interneta pa razumejo toliko kot vrtni palček. Torej nič! Aja, saj je internet vedno na voljo, tudi če crkne, se zelo hitro tudi vrne. Tako kot elektrika. Sicer pa ne pomnim, kdaj je te nazadnje zmanjkalo za dlje časa. A ne govorim o tem, temveč o nujni napravici domačega omrežja, ki jo večinoma nekje skrijemo in po možnosti nanjo pozabimo. Kdo pa se sploh še ukvarja z modemi, usmerjevalniki in (ali) brezžičnimi točkami. Še več, menimo, da so večni. Pa niso, daleč od tega, da bi bili. Bližnji nebesni blisk jih skuri, ali pa preprosto umrejo, ker so prestari. Da niti ne govorim o zastarelosti, ki ne omogoča hitrosti za vse bolj podatkovno požrešne digitalne tehnikalije. Krajni futuristični primer je lahko celo tragičen, saj nas vsaj za nekaj časa vrne v kameno dobo. Vse doma je avtomatizirano in krmiljeno prek ene od omenjenih »pomočnic«. Usmerjevalnik odpove poslušnost, kajpada doma nimamo še enega rezervnega, večina pa ga itak ne zna sama nastaviti, trgovine so zaprte, montažerji na počitnicah, mi pa niti luči več ne moremo prižgati (ali ugasniti).

Saj vem, hipotetično malce bedast primer. A vendarle, če pozorno spremljate, gre napredek informacijskih pomočnikov, povezanih naprav in avtomatizacije doma, v smer, kjer bomo postali popolnoma odvisno od njihovega delovanja. Če ne bo dostopa v internet, nič ne bo delovalo, kot bi moralo. Pa se varovanja zasebnosti nisem niti dotaknil!

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja