Akos kani najnižjo hitrost interneta v Sloveniji dvigniti na deset megabitov
Matjaž Ropret 22. decembra 2017 ob 16:41

Telekomunikacije niso povsem prepuščene samovoljni ponudnikov, operaterjev, graditeljev infrastrukture. Država prek svojih institucij določa, kaj mora biti na voljo vsakomur, ne glede na njegov zemljepisni položaj in po dostopni ceni. Temu osnovnemu naboru storitev določene kakovosti se reče univerzalna storitev, in med drugim vključuje dostop do telefonije, prenosa sporočil po faksu, ustrezno mrežo telefonskih govorilnic, dostop do storitev za invalide in »funkcionalen dostop do interneta«. Težava aktualne univerzalne storitve je v tem, da hitrost interneta, kakršna je določena zanjo, že zdavnaj ni več »funkcionalna«. Zdaj namerava regulator to spremeniti, na srečo dovolj radikalno.

Nad tem, da hitrost univerzalnega dostopa do interneta, takega, ki mora biti na voljo vsakomur v Sloveniji, niti slučajno ni primerna, se pritožujemo že dolgo. In tako v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) kot na ministrstvih in še kje dobro vedo, da je to treba spremeniti. Tudi V Telekomu Slovenije so se verjetno ves ta čas zavedali, da bo regulator hitrost nekoč dvignil. Zdaj so v Akosu z novo direktorico Tanjo Muho (res je že zadnje leto opravljala to funkcijo kot dvakratna vršilka dolžnosti) očitno zadevo uskladili z ministrstvom in poslali predlog spremembe v javno obravnavo. Zajamčeno, zapovedano, obvezno internetno hitrost nameravajo dvigniti z zdajšnjih 28,8 Kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa, na 10 Mb/s v smeri proti uporabniku (download) in 1 Mb/s v obratni smeri (upload). Ne glede na tehnologijo.

V Akosu pojasnjujejo, da so deset megabitov določili na osnovi podatkov, po katerih širokopasovni dostop v Sloveniji že uporablja vsaj polovica gospodinjstev, vsaj 80 odstotkov teh gospodinjstev pa ima naročnino z najmanj desetimi megabiti.

Predlog agencije pomeni, da bi širokopasovni dostop postal del univerzalne storitve, kar bi omogočilo vsem končnim uporabnikom možnost priključitve na širokopasovne storitve. S tem se povečuje korist za končne uporabnike ter spodbuja razvoj informacijske družbe v Sloveniji, ki gre v smer pokritosti celotnega ozemlja z omrežji naslednje generacije. Spodbuditi želimo tudi razvoj e-storitev ter prispevati k izboljšanju položaja Slovenije na tem področju,

so še poudarili v Akosu. Zanimivo bo videti, kaj bo v svojih pripombah, časa zanje ima (in kdor koli drug prav tako) do 23. februarja 2018, izpostavil Telekom Slovenije. Po mnenju regulatorja pa »za izvajalca univerzalne storitve predlagana prenosna hitriost ne bo predstavlja nesorazmernega bremena.« Drugačen bo sicer tudi izračun neto stroškov, na osnovi česar izvajalec univerzalne storitve lahko zahteva določeno nadomestilo. V vsakem primeru s to spremembo, če bo v taki obliki tudi obveljala, Slovenija končno prehaja med države, ki (kolikor toliko) hiter internet štejejo med osnovne pravice svojih državljanov. Danes se sicer večina ponudb dostopa do interneta začne prav z desetimi megabiti na sekundo, toda mnoge imajo zraven pripis »do«, tako da naročnik nima zagotovila, da bo hitrost res taka. Poslej bi morala biti. Na trgu so tudi še storitve z nižjimi hitrostmi (osem megabitov ali še manj), ki jih sicer morda ne ponuja vodilni operater, a prav tako ne bi izpolnjevale pogojev za »novo« univerzalno storitev.

V Sloveniji je izvajalec univerzalne storitve (govorimo seveda za telekomunikacije, podobna ureditev pa je še za poštne storitve, železniški in avtobusni prevoz in še kaj) z odločbo regulatorja še do konca leta 2019 Telekom Slovenije. Pa tudi po tem datumu bo verjetno ostal, saj je edini operater, ki dejansko lahko izpolni vse zahteve, nihče drug ne more prav povsod zagotoviti  telefonije, dostopa do interneta in ostalega, kar nalaga obveznost izvajalca univerzalne storitve. Akos bo verjetno pred iztekom aktualne odločbe objavil razpis za novega izvajalca, a veliko konkurence verjetno ne bo. Pa tudi če se ne prijavi noben operater, regulator izbere najbolj primernega, operaterja s pomembno tržno močjo, to pa je še naprej Telekom.

***

Naslovna fotografija: Martinelle

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja